Ko se nad Srednjo Evropo pojavi območje visokega zračnega pritiska, visok pritisk potisne hladen in suh zrak iz hribovite notranjosti skozi bukovo-jelove gozdove Trnovskega gozda, čez Čaven in Predmejo, v sunkih dol v Ajdovščino, ter sili k tlom tam floto poznanih netopirjev[1] (italijansko: pipistrelli). Vendar niti burja, niti atmosfera te države, nista uspeli zaustaviti poleta ajdovske letalske industrije v svet. S hibridnimi ultra-lahkimi 4-sedežniki so zakorakali proti naši novi viziji – letalsko-cestnega hibrida, dostopnega srednjemu razredu prebivalstva. Skratka: avtomobil (grško: autósmobilis). Problem: ne-mogoče! Povsem podobno ne-mogoče! pa so v neposredni bližini že zaznavali vizijo Ressljevega hibrida – »[…] cestna lokomotiva je leta 1830 vzbujala začudenje in posmeh na tržaških ulicah.«[2] Vendar se je (cestna) vizija pred natanko sto leti razrešila s t. i. fordizmom, ki je dokončno rešil problem vsesplošne uporabe cestnih vozil v srednjem razredu.
Z vidika fizičnih oseb kot uporabnikov sodobnih hibridov je videti vsaj tri probleme: ceno, šofiranje in vožnjo kar po javni cesti mimo redkega omrežja letališč. Glede cene pa je takoj vprašanje o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost. Pri DDV, bolj kot začudenje in ulični posmeh, pretijo sunki in mentaliteta sodobnih oblastnih organov. Kar so nedavno izkusili neki medseboj povezani davčni zavezanci na Finskem, ki jih je pred sunki stališč tamkajšnjih davčno-upravnih in upravno-sodnih organov, vlade ter Evropske komisije obvarovalo šele Sodišče Evropske unije.
Slednjim so oblastni organi očitali utaje DDV v zvezi z zapletenimi lastniškimi povezavami in posli med večimi podjetji in eno povezano fizično osebo glede dobav in uporabe dveh reaktivnih letal. Letali je namreč kupilo podjetje, ki je uveljavilo oprostitev DDV, čeprav ni imelo statusa letalske družbe, ki posluje v odplačnem mednarodnem prometu. Takšen status je imelo drugo podjetje, ki mu je prvo letali prepustilo v uporabo, tako da ju je lahko ponujalo tretjim osebam za plačilo, določeno za uro letenja. Za nameček pa se je čez par let letali odprodalo še na Ciper tretjemu povezanemu podjetju. Oblastni organi so posebej opozarjali tudi na to, da je prvo podjetje, račune v zvezi z zrakoplovi preneslo kar na svojega delničarja fizično osebo, ki je kupljena zrakoplova dejansko rabila za lastne poslovne in/ali zasebne namene. Sodišče Evropske unije je julija 2012 v zadevi odločilo, da edino merilo za določitev, ali se uporabi oprostitev DDV, temelji na uporabi zrakoplova s strani letalske družbe, ki posluje predvsem v odplačnem mednarodnem prometu. Če lahko pridobitelj letala dokaže, da je zrakoplov namenjen uporabi v gospodarskem prometu s strani take družbe, potem trgovski ali drugačni odnosi, v kakršnih sta lahko lastnica letala, njen večinski delničar in sama letalska družba, ne bi smeli imeti nikakršnega vpliva na obdavčitev z DDV. Tega ne spremenijo niti okoliščine, da pridobitelj zrakoplova stroške za njegovo uporabo prenese na posameznika, ki je njegov delničar in ta zrakoplov uporablja predvsem za svoje lastne poslovne in/ali zasebne potrebe, pri čemer ga lahko letalska družba uporablja tudi za druge lete.[3]
Žiga Stupica
(https://www.facebook.com/Dajatve)
[1] Beseda netopir je narečno tudi hibrid, saj rečejo: »pol tič(a) pol miš(a)« – besedilo v navednicah po: V. knjiga (Ivanka Černelič, in drugi), T-Ž in Dodatki A-Š, 1991, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 5 knjig, 1970-1991, stran 84, »tič«, točka 3.
[2] Besedilo v navednicah po: Sandi Sitar: Z vozili skozi čas, Prešernova družba, Vrba, 1995, stran 73, naslovni stavek.
[3] Besedilo v odstavku po: točkah 2, 4, 48, 49 in 51 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Pedra Cruza Villalona z dne 26. aprila 2012 ter sodbi Sodišča Evropske unije z dne 19. julija 2012, oboje v zadevi C-33/11 (slovenski različici).
