Svetvinčenat, renesančni dragulj južne Istre

0
257

V osrednjem delu južne Istre, na pol poti med Pazinom in Puljem, leži mestece Svetvinčenat, ki šteje le nekaj več kot 2000 prebivalcev. S svojo renesančno utrdbo in mestnim trgom iz istega časa velja mestno jedro za enega od najbolje ohranjenih ostankov beneške arhitekture v Istri. Naselje leži na kraški planoti, precej na samem, in je obkroženo z gozdovi, pašniki in vinogradi. Ravno dovolj je oddaljeno od morja, da ga poleti ne preplavijo množice turistov.

 

V 6. stoletju so benediktinski menihi iz Ravene izkrčili okoliške gozdove in na tem mestu postavili opatijo sv. Vincenca, okoli katere je v nadaljnjih stoletjih zraslo naselje. Svetvinčenat se prvič omenja leta 965 v cerkvenih dokumentih, ki potrjujejo, da je to področje pripadalo poreški škofiji. Fevdalno oblast v mestu so si v srednjem veku izmenjavale vplivne plemiške družine Castropola, Krotendorf in Morosini.

 

Potem ko je leta 1547 Andrea Morosini umrl brez moškega naslednika, je s fevdom upravljala njegova vdova. Njeni hčeri Angela in Morosina sta se poročili z bratoma Ermolaom in Marinom Grimanijem in tako je Svetvinčenat leta 1585 naposled prišel v last Marina Grimanija. Fevdalna oblast je ostala v rokah beneške plemiške družine Grimani do leta 1797, ko je Napoleon ukinil Beneško republiko.

 

Trdnjava Grimani, najbolje ohranjena renesančna utrdba na istrskem polotoku, je dobila svojo današnjo obliko leta 1589, ko jo je dal novi lastnik Marino Grimani popolnoma prenoviti. Načrt obnove sta naredila ugledna beneška arhitekta Scamozzi in Campagna. Poleg gradu je najbolj zanimiva stavba na glavnem trgu župnijska cerkev Marijinega oznanjenja, zgrajena v začetku 16. stoletja. Njeno pročelje je čudovit primer vrhunske renesančne sakralne arhitekture. Kot pomembne znamenitosti z glavnega trga velja omeniti še renesančno ložo in kamnit vodnjak iz leta 1808.

 

Glavni trg v Svetvinčenatu je bil v preteklosti prizorišče številnih sejmov, cerkvenih procesij, raznih proslav in mimohodov vojaških enot. Poleg tega je gostil tudi viteške igre, podobne tistim, ki so se v obliki sinjske alke ohranile do današnjih dni. Z enim od tovrstnih turnirjev je povezana tudi zanimiva anekdota iz zgodovine mesta. Leta 1713 je turnirska zmaga med enaindvajsetimi tekmovalci pripadla zamaskiranemu konjeniku v železnem oklepu, čigar identitete ni poznal nihče. Vsi prisotni so nestrpno čakali podelitev nagrade, saj bi si moral ob tej priložnosti zmagovalec sneti masko. Toda skrivnostni vitez je nagrado zavrnil in odjezdil iz mesta, ne da bi razkril, kdo je. Ta dogodek je prešel v lokalno legendo in še stoletja kasneje so ljudje trdili, da so v okoliških gozdovih videli duh zamaskiranega jezdeca.

 

Svetvinčenat ima za tako majhno mesto osupljivo veliko število znamenitosti. Poleg vseh omenjenih renesančnih arhitekturnih presežkov moramo omeniti še srednjeveške freske iz cerkve sv. Vincenca, ki so med najbolje ohranjenimi v Istri. Mesto ljubitelju arhitekture in umetnosti ponuja mnoge zaklade in je vsekakor vredno daljšega obiska.