Republiko Slovenijo se je v času osamosvajanja v resoluciji o pomorski usmeritvi opredelilo kot pomorsko državo, ob zavezi za skrb za razvoj pomorskega gospodarstva.[1] Nato se je v resoluciji o prometni politiki predvidelo boljše pogoje za razvoj pomorstva in posledično povečanje števila slovenskih pomorščakov in s tem slovenskim pomorščakom in ladjarjem ustvariti pogoje za konkurenčen nastop na svetovnem trgu – to se dosega tudi z uveljavitvijo davka na tonažo kot vzpodbude ladjarjem za plutje pod slovensko zastavo.[2] Sistem davka na tonažo je državna pomoč, ki pa je širše gledano povezana z meddržavno davčno konkurenco in s tem povezanim vpisovanjem ladjarjev v pomorske registre držav z večjimi davčnimi ugodnostmi.
Shema te državne pomoči podjetjem v pomorskem transportu je uveljavljena z Zakonom o davku na tonažo in odobrena od 1. januarja 2008 dalje za 10-letno obdobje – ob pogojih ustreznega delovanja skupnih trgov Evropske unije.[3] Namenjena je osebam, ki poslujejo z vsaj eno ladjo namenjeno prevozu potnikov ali blaga po morju, za vleko ali pomoč na morju. Je alternativna oblika določitvi davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, zavezanec pa oseba, ki je zavezanec za davek po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in je pristopila k sistemu davka na tonažo.[4] Med njimi so pravne osebe domačega in tujega prava, […] ki niso zavezanci po zakonu, ki ureja dohodnino.[5]
Podjetniki fizične osebe so torej izključeni iz sistema davka na tonažo v Sloveniji, saj so zavezanci za dohodnino.[6] Podjetnik državljan Evropske unije pa [zopet][7] z vso pravico izjavi ‘civis europeus sum’, in če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja.[8]
To na Poljskem ni tako, saj so v sistem davka na tonažo med upravičene subjekte izrecno pripustili pomorske prevoznike, ki so zasebniki posamezniki (fizične osebe) (pol.: osobę fizyczną), v preiskavi Komisije Evropske unije pa zagovarjali njihove pravice in spoštovanje Ustave Republike Poljske, saj le-ta zagotavlja enakost obravnavanja pred javnimi organi za vsakogar.[9]
Žiga Stupica
(https://www.facebook.com/Dajatve
[1] Zlasti četrta uvodna izjava preambule Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije-stari, številka 10/1991).
[2] Točka 8 poglavja 4.1. Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: čas za sinergijo) (Uradni list Republike Slovenije, številka 58/2006).
[3] Prvi odstavek 29. člena Zakona o davku na tonažo (Uradni list Republike Slovenije, številka 61/2007 in naslednji) in Obvestilo o odobritvi sheme državne pomoči po Zakonu o davku na tonažo (Uradni list Republike Slovenije, številka 11/2009), ter 1. odstavek in c. točka 3. odstavka 107. člena (prej člen 87) Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica) (Uradni list Evropske unije, C 115, 9. 5. 2008).
[4] Iz 1. in 6. člena Zakona o davku na tonažo.
[5] Iz 1. in 2. odstavka 3. člena Zakona o davku na dohodek pravnih oseb (Uradni list Republike Slovenije, številka 117/2006 in naslednji).
[6] 2. odstavek 1. člena, 4. člen, 2. točka 18. člena in 46. člen Zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, številka 117/2006 in naslednji).
[8] Iz točke 46 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Jacobsa z dne 9. decembra 1992 pred Sodiščem Evropskih skupnosti v zadevi C-168/91 (angleška različica).
[9] 23. in 24. točka ter 1. stavek 2. odstavka 48. točke in 2. stavek 49. točke Sklepa Komisije z dne 18. decembra 2009 o državni pomoči C 34/07 (ex N 93/06) v zvezi z uvedbo sistema davka na tonažo v korist mednarodnemu pomorskemu prevozu na Poljskem (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10376) (Besedilo v poljskem jeziku je edino verodostojno) (Besedilo velja za EGP) (2010/213/EU) (Uradni list Evropske unije, L 90, 10. 4. 2010).
