· Odprtje razstave bo v torek, 20. decembra 2016, ob 12. uri.
· Tomas Vu je bil nagrajenec občinstva 30. grafičnega bienala Prekinitev leta 2013.
· Kustos razstave je Božidar Zrinski.
· V Mednarodnem grafičnem likovnem centru nadaljujemo z novim formatom odprtja z dodano vsebino, ki bodo potekale v opoldanskem času. Poimenovali smo ga ENKRAT OPOLDNE.
· ENKRAT OPOLDNE prinaša performans Tomasa Vuja, pisanje grafitov in tiskanje majic skupaj z obiskovalci.
· Na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru od 20. decembra 2016 do 8. februarja 2017, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure, v Predavalnici (pritličje).
Tomas Vu, Rirkrit Tiravanija: GREEN GO HOME
20. 12. 2016–8. 2. 2017
Zgodba GREEN GO HOME je deloma mit in deloma folklora. Deloma je tudi nesporazum, do neke meje pa tudi izmislek. Etimologija izraza gringo – v Latinski Ameriki razširjenega poimenovanja za tujca z Zahoda – je po mnenju mnogih povezana s frazo »Green go home!« (»Zeleni, pojdite domov!«).
Grafike in besedila – grafiti, ki prekrivajo portrete – izvirajo iz skupne instalacije Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije v kolumbijsko-ameriški knjižnici v Bogoti. Instalacija GREEN GO HOME je z uporniškim duhom uperjena v zavojevalce, kolonialne sile in represivno oblast. Vsak lik, upodobljen v portretu, je revolucionaren – in gledalcu se pokaže kot nekdo, ki se loteva stanja, kot ga izraža besedilo grafitov. GREEN GO HOME je zid upornikov in upora.
Odprtje bo spremljal performans Tomasa Vuja, pisanje grafitov in tiskanje majic skupaj z obiskovalci.
Kustos razstave: Božidar Zrinski
————————————————————————————————————————–
Predstavitev projekta
GREEN GO HOME
Zgodba GREEN GO HOME je deloma mit in deloma folklora. Deloma je tudi nesporazum, do neke meje pa tudi izmislek. Etimologija izraza gringo – v Latinski Ameriki razširjenega poimenovanja za tujca z Zahoda – je po mnenju mnogih povezana s frazo »Green go home!« (»Zeleni, pojdite domov!«).
Po eni od interpretacij gringo izvira iz protestnega skandiranja. Med mehiško-ameriško vojno, tako pravi legenda, so bili zeleni plašči pogosto del ameriške uniforme. Zato se je fraza »Green go home!« zelo razširila med prebivalstvom. Sčasoma naj bi se skrčila v zgolj »Green go!«, iz tega pa je nato nastal gringo.
Nasprotniki teorije zelenega plašča opozarjajo, da so ameriške čete med mehiško invazijo nosile modre uniforme, a zgodba kljub temu ostaja prepričljiva. Po drugi folklorni razlagi naj bi med mehiško-ameriško vojno angleško govoreči ameriški vojaki peli ljudsko pesem »Green Grow the Lilacs« (»Bezeg zeleni«) oziroma »Green Grow the Rushes, O« (»O, ločje zeleni«). V tem primeru je izvor izraza gringo povezan z besedilom pesmi.
Še ena različica te zgodbe se osredotoča na zelene črte na uniformah tretje konjenice – edinega regimenta ameriške konjenice, ki je imel na uniformi zeleno črto. In pesem tega regimenta je bila ravno »Green Goes the Rushes, Ho«.
Tudi v Braziliji prevladuje mnenje, da gringo izvira iz angleških besed green in go, a na drugačni osnovi. Izraz naj bi bil povezan s tujci in njihovim izkoriščanjem narave, ne pa z vojaško interakcijo. Amazonski deževni gozd je bil »zelenje«, za katero se je ljudem zdelo, da »odhaja« – ker so ga ropali in uničevali tujci. V Portoriku pa se gringo navezuje na željo lokalnega prebivalstva, da bi ameriška vojska, za katero so značilne zelene uniforme, zapustila otok.
GREEN GO HOME Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije je navdihnil uporniški duh, ki prežema vse te zgodbe o izvoru besede. Naj bodo te teorije resnične ali ne, uporniška gesta, ki jo predstavljajo, silovito odmeva ne le v Latinski Ameriki, temveč po vsem svetu. Grafike in besedila – grafiti, ki prekrivajo portrete – izvirajo iz skupne instalacije Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije v kolumbijsko-ameriški knjižnici v Bogoti (Kolumbija). Provokacija, ki jo vsebuje GREEN GO HOME, razgalja podtekst ameriških intervencij in kolonialistične drže do sosedov v Latinski Ameriki: antagonizem, ki je vzel številna življenja in povzročil nemalo konfliktov. Instalacija GREEN GO HOME je z uporniškim duhom uperjena v zavojevalce, kolonialne sile in represivno oblast. Vsak lik, upodobljen v portretu, je revolucionaren – in gledalcu se pokaže kot nekdo, ki se loteva stanja, kot ga izraža besedilo grafitov. GREEN GO HOME je zid upornikov in upora.
—————————————————————————————————————————
Predstavitev avtorjev
Tomas Vu
Tomas Vu je ameriški sodobni umetnik, profesor in kurator. Rojen je leta 1963 v Saigonu (Južni Vietnam). Po letu 1973 se je družina preselila v El Pas, v Teksas (ZDA), kjer je odraščal. Iz upodabljajočih umetnosti je diplomiral na univerzi v Texasu in magistriral na Univerzi Yale. Trenutno živi in dela v New Yorku. Med letoma 1996 in 2000 je bil profesor na The School of the Arts of Columbia University in bil eden od ustanoviteljev centra za grafični študij LeRoy Neiman, kjer je zaposlen kot profesor vizualnih umetnosti. Od leta 2000 je tudi umetniški direktor centra, ki je sodeloval z mnogimi priznanimi umetniki, kot so Kiki Smith, Sarah Sze, William Kentridge, Jasper Johns, Kara Walker in drugi. Doma in v tujini (Japonska, Italija, Kitajska, Vietnam) razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Je prejemnik mnogih nagrad, med drugim nagrade John Simon Guggenheim Memorial Award in štipendije sklada Joan Mitchel.
Z Rirkritom Tiravanijo v projektu GREEN GO HOME sodeluje od leta 2013. S projektom sta gostovala v ZDA, Španiji in na Filipinih.
Na 30. grafičnem bienalu Prekinitev leta 2013 je Tomas Vu za svojo premierno prikazano serijo Pesmi z »Belega albuma« skupine The Beatles prejel nagrado občinstva. Serijo, ki še nastaja, je zasnoval leta 2011. V njej se nanaša na svoje otroštvo v Vietnamu, deskarsko kulturo in vpliv ameriške popularne glasbe.
Rirkrit Tiravanija
Rirkrit Tiravanija je sodobni umetnik rojen leta 1961 v Buenos Airesu v Argentini in je tajskega rodu. Kot sin diplomata je odraščal na Tajskem, v Etiopiji in Kanadi. Sprva je študiral zgodovino na Univerzi Carleton in se kasneje usmeril v študij umetnosti. Njegovo ustvarjanje je razpeto med New Yorkom, Berlinom in Chiang Maijem na Tajskem. Kot profesor izvaja praktični program na oddelku za vizualno umetnost Columbia University. Deluje tudi kot kurator. Na beneškem bienalu leta 2003 je skupaj s Hansom Ulrichom Obristom in Molly Nesbit zasnoval projekt the Station Utopia. V Ljubljani smo lahko videli njegovo delo brez naslova 2008–2011 (zemljevid dežele čustva) IIIna 30. grafičnem bienalu Prekinitev leta 2013.
V svojih umetniških projektih se posveča povezovanju ljudi. Že od začetkov umetniškega ustvarjanje v devetdesetih je znan po kuharskih performansih in instalacijah. Njegova navada je,da pripravlja hrano in jo ponuja obiskovalcem svojih razstav, ki pogosto bazirajo na izmenjavi in interakciji med obiskovalci. Tiravanija redno sodeluje na pomembnih svetovnih prireditvah sodobne umetnosti, kot so Sharjah Biennial (2007); 27. bienale São Paulo, Brazilija (2006); 50. beneški bienale (2003); 9. Gwangju Bienale (2012) in na samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2004 je imel retrospektivno razstavo v Rotterdamu, Parizu in Londonu. Guggenheimov muzej New York mu je leta 2004 podelil nagrado Hugo Boss.
————————————————————————————————————————–
ENKRAT OPOLDNE
Z odprtjem razstave nadaljujemo z novim formatom odprtij z dodano vsebino. To so tematski pogovori, pogovori z umetniki in teoretiki, predavanje, vodstva po razstavi in podobno. Odprtja bodo potekala v opoldanskem času. Dogodek smo poimenovali ENKRAT OPOLDNE.
Na odprtju razstave Centri grafike: na presečišču, znanja, vedenja in sodelovanja so naši obiskovalci nov način dialoga z razstavo sprejeli z zanimanjem.
————————————————————————————————————————–
Razstava je na ogled od 20. decembra 2016 do 8. februarja 2017, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure. Zaprto 25. decembra 2016 in 1. januarja 2017. Dan odprtih vrat: 8. februar 2017.
