Od 16. aprila do 30. avgusta 2026 bo v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled razstava Tone Kralj (1900–1975). Vizionarski mistik.
Tone Kralj velja za enega najbolj cenjenih slovenskih umetnikov 20. stoletja, močno vpetega v evropsko umetniško dogajanje. Mednarodna prepoznavnost, ki jo je dosegel v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ob njegovi 125-letnici rojstva in 50-letnici smrti kliče k ponovni potrditvi umetniške veličine. Z razstavo, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki, Toneta Kralja še odločneje postavljamo v domačo in evropsko kulturno zavest, tudi z deli, ki bodo prvič ali po več desetletjih na ogled javnosti
Med 84 razstavljenimi deli, ki bodo na ogled od sredine aprila do konca avgusta 2026 v razstavišču Narodne galerije, bo javnosti prvič na ogled slika Saloma (1931) iz nekdanje Bežkove vile v Kranju, temeljit konservatorsko-restavratorski poseg v ateljejih Narodne galerije pa je doživela monumentalna slika Zadnja večerja (1928/29), ki ni bila na ogled vse od razstave moderne sakralne umetnosti v Padovi leta 1931.
Slikarski, kiparski in grafični opus iz obdobja med letoma 1919 in 1940, ko se je Kraljev izraz oblikoval od simbolizma in ekspresivne figuralike do nove stvarnosti in monumentalnega realizma, dopolnjujemo z izredno pomembnim delom njegovega ustvarjanja, ki sega tudi v obdobje po drugi svetovni vojni – z ilustracijo in knjižno opremo, med drugim tudi za notna gradiva. Najbolj prepoznavne so njegove ilustracije povesti Frana Levstika Martin Krpan iz leta 1954, ene izmed največkrat ponatisnjenih in najbolje prodanih slikanic slovenske klasike.
Ob razstavi bo na ogled dokumentarni film Tone Kralj in prostor meje avtorjev dr. Egona Pelikana in režiserja Marka Radmiloviča, ki osvetljuje Kraljevo delovanje za rapalsko mejo po prvi svetovni vojni, ko je v okrog 50 primorskih cerkvah ustvaril monumentalne poslikave, z izrazito etično držo izrazil odpor do totalitarnih režimov in sočutje do trpečih Primorcev, slogovno gledano pa soočil cerkveno tradicijo z modernističnim slogom.
Razstava, ki jo je avtorsko zasnoval Goran Milovanović iz Galerije Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, predstavlja Toneta Kralja kot človeka z izrazito avtonomno umetniško govorico, ki jo je na začetku razvijal pod mentorstvom starejšega brata Franceta Kralja, in se je po sprva medlem odzivu slovenskega občinstva začel uveljavljal v tujini – med letoma 1922 in 1940 je imel kar 47 skupinskih in samostojnih razstav v tujini, nato pa mu je uspel veliki umetniški preboj, saj je bil kar trikrat zapored uvrščen na Beneški bienale, med drugim pa je razstavljal v Londonu, na Dunaju, v Antwerpnu, Milanu, Padovi, Amsterdamu, Parizu …
Celotno življenje in umetniški izraz Toneta Kralja sta navdahnjena z izjemno socialno empatijo; figure, ki jih je upodabljal, so simbolne nosilke socialnega in moralnega naboja, zdi se, kot da bi nosile vso težo sveta. Iskanje slogovnih vzorov v tedanji evropski umetnosti odkrije, da so določeni vzorčni momenti, ki jih je umetnik zbiral v svojem intimnem katalogu vizualnih vplivov, predvsem modeli kreativnega razmišljanja, nikakor pa ne posnemanja. Tone Kralj je ves čas zvesto hodil po svoji poti, in to je tisto, zaradi česar ga je umetnostni zgodovinar France Stele označil za vizionarskega mistika.
