O uveljavljenem vsestranskem ustvarjalcu Tonetu Partljiču smo v Ventilatorju besed že večkrat pisali.
Z njim sem se osebno srečala, ko sem pripravljala knjigo Čarovnijo pisanja, portreti slovenskih književnikov ( Beletrina, 2005).
“Proces pisanja je kot rojevanje. Delam, trpim, mečem liste, sproti korigiram.”
Tone Partljič, plodovit slovenski pisatelj mnogih zvrsti, se je v našo zavest najbolj vtisnil kot komediograf.
Predan je pisanju, gledališču in življenju. Zelo je družaben, najbolj pa so mu pri srcu otroci. Ob njih se mu prebudijo najtoplejša čustva.
Pravi, da je bil najbolj srečen in ponosen takrat, ko se jima je z Milko rodila Mojca. Še bolj, ko je dobil vnukinjo. To je Urška, ki ga je posebej očarala.
“Nova deklica našega rodu, mar ne?” zapiše.
Potrudil se bo, da bo poskrbel zanjo. Srečna mora biti. Ko bi se vsi odrasli zavedali svojega poslanstva.
Tone Partljič vstopa na slovenski knjižni trg s knjižno noviteto Strnišča. To so zgodbe o otrocih in vojni. Avtor bi ji dal najraje podnaslov Da se ne pozabi. To je spisal na svoj rojstni dan avgusta 2022.
Za izid knjige je poskrbela Založba Pivec. Avtor fotografij je Stojan Karbler.
Sprehodimo se po zanimivih, pretresljivih poglavij: Čudež pri Frandlovh 1917, Božič 1944, Brata in Pilotova roka, Deček Marjan in mama v Bački, Doroteja, Strnišče, Boško in Admira…
Otroci trpijo povsod. Po vojni ostanejo bodeča in boleča strnišča kakor po žanjicah na njivah.
