· ˝Obtožena, vstanite in se oblecite. Ali še bolje − v obratnem vrstnem redu. V imenu mamarnega konzilija vam izrekam skupno kazen: 30 obsevanj, 6 kemoterapij, kar znaša samo 18 tednov, in hormonsko terapijo. Razgreto glavo si boste hladili v toplicah. Če se boste lepo vedli, boste jeseni že na prostosti …˝
˝Vedno sem se lepo vedla, pa sem kljub temu pristala pri vas …˝ ˝Saj veste, kako je to, pridna dekleta pridejo v nebesa, poredna pa povsod. Vse to, kar vam je naložila porota, je v vaše dobro; uporabili smo vsa obstoječa prevzgojna sredstva …˝ ˝Ne, vseh pa res niste. Pozabili ste na delo v kamnolomu in rudniku. Se da dobiti še kaj?˝
˝Počakajte, bom pogledal …˝
˝Dobri moj razsodnik, zdaj pa mi, prosim, le povejte, kaj sem pravzaprav zagrešila?˝
˝Zagrešili prav nič, opustili pa marsikaj. Naj navedem samo nekaj primerov: opustili ste 17 gledaliških predstav, 12 koncertov, 7 potovanj, od tega 2 križarjenji, 3 aromaterapije, 2 tečaja joge, 97 klepetov ob kavi. Tudi tisti kostim bi si bili lahko kupili, vi pa ste samo krožili mimo izložbe …˝
Sodnemu slugi je kmalu dovolj najinih norčij, saj sodišče čaka še veliko razprav. Ker nimam kam uiti, me kar brez straže izpustijo na temačen hodnik. Toda zakaj so izločili mene in ne sodnika, ki je ravno tako prismojen kakor jaz?
Še vedno ne razumem, kaj se je ravnokar zgodilo, ko nenadoma obstanem. Proti meni nekaj švisne. Pogledam levo, pogledam desno – umika ni, kot ga ni bilo še nikoli v mojem življenju. Ostra puščica zažvižga po zraku, kot bi jo izstrelil sam Odisej, izbere prav mene, čeprav je hodnik Onkološkega inštituta nabito poln, in zadane naravnost v srce.
˝Punca, to ni več šala. Saj gre vendar zate! Tebi so izrekli kazen, ne komurkoli! Ti boš šla na kemoterapijo, ne kdorkoli! Tebi bo slabo, da nikoli tako!˝
Opotečem se in se s čežani podobnim obrazom vržem v hčerin objem. ˝Mami, ob tebi smo in skupaj se bomo borili, naj stane, kar hoče.˝
Uvodna beseda k e-izdaji moje knjižice z naslovom Tukaj se povest ne sme končati je prvo besedilo, ki se mi je zapisalo ob neusmiljenih pregledih, preiskavah in drugih mučenjih po odkritju moje diagnoze:rak. Kdo ga je pozabil, mi še danes ni jasno. Urednik? Oblikovalec? Tiskar? Morda celo jaz sama, ko sem premetavala besedila, jih krajšala in preoblačila za potrebe izdaje. Naj z njim začnem in cenjeno bralko ter spoštovanega bralca povabim k branju svojih dnevniških zapisov ob zdravljenju in rehabilitaciji po zahrbtni bolezni, ki me je doletela in s katero se spopada vedno večje število žensk. A je zaradi sodobnega zdravljenja in vedno večje ozaveščenosti družbe vedno bolj obvladljiva.