Po pripovedovanju mojega dedka iz otroštva
Plavati sem se naučil zelo hitro, saj sem rojen športnik. Nihče v Rižah ni znal plavati, jaz sem se naučil prvi. Plavati smo se učili v Idrijci in v Beli, jaz sem bil seveda samouk. Potekalo je zelo hitro. Skočil sem z medvedje skakalnice in naredil salto (seveda sem se to naučil prvi v Idriji), skočil notri začel malo omahovati z rokami, nogami, glavo…in kar naenkrat bum. Plaval sem, kravla. Vsi so presenečeno gledali vame, kot, da sem s kakšnega drugega sveta. Naslednji dan, sem že plaval metulja. Naslednji delfina. Žabe sploh nisem potreboval, vendar sem se jo kasneje naučil.
Vsak dan sem hodil plavat v Belo in Idrijco, pravzaprav sem preplaval celo Idrijco in potem prišel do Bele. Vsak dan sem skakal iz skakalnice nad Belo in vsak dan delal boljše salte. Dvojna, trojna, štirojna…vse to. Vsi so se spraševali, kako lahko toliko delam, zraven sem pa še tako fizično aktiven. Tudi v šoli sem dosegal zavidljive rezultate. Vsi so bili izredno začudeni. Potem pa so se spomnili, da sem to pač jaz, in jim je bilo takoj vse jasno.
Ponosen sem, da sem tudi vse svoje družinske člane naučil plavati, ker sem tak profesionalec. Lepi so to spomini…
Enrico
