Mami in oči sta me krstila za Freda. Ime pomeni mir. V švedščini, seveda.
Vendar ni pomagalo. Vseeno je prišlo do vojne. In oči je moral odpotovati
na varovanje meje nekje čisto na severu. Mami je spletla rokavice in nogavice,
da ga ne bi zeblo, ker že celo večnost ni bilo tako mrzle zime. Ko si izdihnil,
se ti je iz ust prikadil oblak. In na poti v šolo ti je smrkelj v nosu zamrznil in
se odtajal šele po prvi uri.
Očija sem postavil na polico nad keramično peč, da bi mu bilo toplo.
Hočem reči, njegovo fotografijo. Na glavi je imel grdo vojaško čepico in v
ustih pipo. Videti je bil kot nekdo, ki se trudi, da bi bil videti vesel.
»Uredilo se bo,« sem rekel. »Kmalu boš spet doma, boš videl.«
Ni odgovoril.
A sem se vseeno pogovarjal z njim.
To je uvod v Malo knjigo o ljubezni, ki sta jo ustvarili uveljavljeni švedski ustvarjalki Ulf Stark in Ida Bjors. Za prevod v slovenski jezik je poskrbela Danni Stražar, za izid Založba Zala.
Enajst poglavij, prežetih s toplino in srčnostjo, (po) vabi mladostnike, starše, stare starše, učitelje, vzgojitelje na prijetno bralno potovanje in razmišljanje. Vsekakor za pogovor v družini in prijetno druženje.
Glavni literarni lik Je deček Fred. Zelo je navezan na starše. Pogreša očeta, ki mora zaradi vojne odpotovati. Trudi se, da bi osrečil mamo in ji čimbolj stal ob strani. Preseneča jo.
Med njima se splete prijateljstvo in zaupanje. Vsak dan se na izviren, Fredov način, pogovarja z očetom.
Največja sreča je, ko se oče na božični večer vrne domov. Nepopisna družinska sreča. Nenapovedano srečanje. Presenečenje.
Prijetna zgodba o ljubezni, prijateljstvu, hrepenenju, upanju. Navdihnila bo bralce vseh generacij.
Prijetno branje, raziskovanje…
Takrat se je zgodilo nekaj nenavadnega. Kljub nosu sem zagledal nekoga, ki sploh ni bil videti napačen. In ki se je tako smehljal, da mu nisem mogel ničesar reči. V ozadju sem zaslišal Freda Astaira,, ki je je pel: I m in Heaven.«
