V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi je do 1. oktobra 2017 na ogled pregledna razstava Umetnost za vsakdan: Slovensko modernistično steklo. Slovenski oblikovalci so se v obdobju med petdesetimi leti in začetkom osemdesetih let 20. stoletja z visoko kakovostjo izdelkov, ustvarjalnostjo in modnostjo oblik postavili v enakovreden položaj z evropskimi in svetovnimi oblikovalci, ki so določali trende oblikovanja stekla.
Modernizem, gibanje v zahodni umetnosti, je stremel k ustvarjanju novega in boljšega sveta, ter je namerno zavračal stilne in zgodovinske povezave s preteklostjo. Njegova usmeritev je bila v inovacijah, industrijski proizvodnji estetskih in tudi uporabnih izdelkih ter ustvarjanju boljšega bivalnega okolja. Lepota, funkcionalnost izdelka, dostopne cene predmetov za vsakdanjo rabo, so bili le nekateri izmed kriterijev modernizma. Industrijska proizvodnja stekla je doživela velik razmah po 2. svetovni vojni. Večja dostopnost izdelkov je ustrezala tudi ideološki usmeritvi družbenega sistema tedanje socialistične Jugoslavije.
Oblika sledi funkciji
Dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije, soavtorica razstave je povedala: »Steklo je krhko, razbije se, zavrže in nadomesti z novimi kosi. Pa vendar so med temi predmeti tudi taki,ki pričajo o pomembnih dosežkih slovenskega oblikovanja. Skupno število predmetov je 295 kosov in 97 kosov zgodovinskega stekla. Vsekakor bi izpostavila predmete, ki sta jih oblikovala Raoul Goldoni in Ljubica Ratkajec Kočica za Steklarno Rogaška. Gre za serijo preprosto oblikovanih predmetov, lepih, živih osnovnih barv,ki v popolnosti odražajo modernistično reklo: »Oblika sledi funkciji«. Oboje skupaj, tako predmeti modernističnega stekla kot tudi arhitektura razstave je posrečena kombinacija postavitve duha modernizma.«
Ob napovedi razstave je dr. Cvetka Požar iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje povedala, da je modernistično oblikovanje stekla doživelo razcvet v obdobju med petdesetimi in začetkom osemdesetih let 20. stoletja. »Skladnost uporabnosti in estetike se kaže v preprostih, geometrijskih,čistih linijah in odsotnosti okrasa. V petdesetih letih je bila poudarjena predvsem uporabnost stekla v sozvočju z estetsko komponento. Blage odmike od strogega funkcionalizma lahko zaznamo že v šestdesetih letih, kompleksnejši pristop pa se je prebil v ospredje na začetku sedemdesetih let. V redno proizvodnjo in na trg so prišli predvsem izdelki oblikovalcev, ki so bili zaposleni v Steklarni Hrastnik, Steklarni Boris Kidrič (Rogaška Slatina) in v Steklarski šoli iz Rogaške Slatine. Mnogi so za svoje izdelke prejeli tudi mednarodne nagrade. Funkcionalnost je bila zagotovo osrednji razlog, ki je opravičeval množično proizvodnjo. Prav zato so bile steklarne še posebej uspešne na področju gostinskega stekla, kar je stopalo v korak z razvojem turizma šestdesetih let. Oblikovalci so si zamislili zelo raznovrstne serije,ki so močno razširile uporabo kakovostnega in okusno oblikovanega stekla.«
Poleg predmetov modernističnega stekla so na ogled tudi stekleni predmeti iz različnih zgodovinskih obdobij. Razstavljeni so v originalni vitrini, ki je bila last Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja. Tako si lahko ogledamo primerke stekla na beneški način, brušenega in graviranega stekla od zgodnjega 17. stoletja dalje, dekorativno steklo značilno za 19. stoletje in predmete v slogu secesije iz začetka 20. stoletja. Predstavljeni pa so tudi izdelki sodobnih slovenskih oblikovalcev, ki so navdih iskali v tradiciji.
Čeprav so nekateri predmeti nastali že več kot pred šestimi desetletji, jih še vedno krasita za naš čas sodoben design in brezčasna estetika.
Razstava v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova ( Maistrova ulica 1, vhod s ploščadi Muzejske četrti) v Ljubljani je na ogled od torka do nedelje med 10. in 18. uro.
T. Č.
Podnapis k fotografiji: Levo: serija steklenih posod UNI,1973, ki jih je oblikovala Dušana Uršič, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Desno, vaza, : oblikovala jo je Ljubica Ratkajec Kočica, hrani Narodni muzej Slovenije (foto Tanja Lažetić)
