Pri Nini Kokelj se življenje in umetnost prepletata kot trakovi v papirnati verigi.
(Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Študentska založba)
– Tudi boleče bližine so,
– Je Besi dejal gospod Safran, ki je bil mojster luči.
– Sedela sta na skali in gledala okamnele martinčke.
– Že vidim,
mu je odvrnila.
-Seveda, vidite. Razbolelost je najčistejša gladina. In pod njo je resnica. Resnica življenja.
Debla so bila rdeča od zadnjega sonca.
(Nina Kokelj: Poletje s klovnom, Študentska založba)