Iz žoltega vedrca poletja
tupatam še vedno poblisnejo
izzivalni sončni žarki,
razigrani morski valovi,
plašne ribje plavuti,
naoljeni hrbti prodnikov,
omedlele lupine školjk,
nagajive borove iglice,
našpičen vonj rožmarina,
zasanjani šopi sivke,
neutrudno tisočglasje škržatov,
hrapavi kriki galebov,
sopihajoča počitniška prikolica,
poplesujoča bela jadra,
osupla napihljiva žoga,
trčena zaobljena Nemka,
prežeče pisane stojnice,
počivajoče ozke uličice,
oskubljen vanilijev sladoled,
navihana stara mama,
nasmejana mama, še mlada,
žvižgajoč oče, še mlad,
neopleničen enoletni brat
in štiriletni jaz,
ko sem še zaupal ljudem
in mimoidočemu najstniku
povsem mirno dejal:
Čez slaba štiri desetletja
bom prevajal tvoje pesmi.
Marko Skok – Mezopotamsky
