Literarni večer bo potekal
jutri, v četrtek, 11. novembra 2010, ob 18. uri,
na Francoskem inštitutu, Breg 12 v Ljubljani.
Vsestranskega mavricijskega avtorja in umetnika bosta v pogovoru predstavila
prevajalec zbirke Čarni čut Aleš Berger in poznavalec frankofonske poezije Boris A. Novak.
Čarni čut (Beletrina, 2010) je težko vsebinsko opredeliti, saj gre pri Chazalovi pisavi predvsem za neke vrste lovljenje pesniške esence v svobodne pesniške oblike: formalno so te kratke pesniške oblike še najbolj podobne aforizmom, v katerih najdemo prepuščanje avtomatični pisavi, igranje s pomeni, iskanje in ubesedenje pesniških prebliskov, prepletenih s humorjem in ironijo. Branje tega dela, ki je gotovo ena najbolj nenavadnih in izvirnih pesniških izkušenj 20. stoletja, je iskanje resnic, zavitih v skrivnost, je zajemanje pomena z obeh bregov – s pesnikovega in bralčevega; je iskanje pesniških podob, ki vtisnjene v dušo dobijo nov, čarni pomen.
Malcolm de Chazal (1902–1981), filozof, pesnik in slikar, rojen na daljnem Mauritiusu, je avtor impresivnega pesniškega in slikarskega opusa; objavil je na desetine zvezkov s pesmimi, eseji in razmišljanji, ki so izhajali tako na Mauritiusu kot v Franciji, kjer so ga spoznali razmeroma pozno, šele po drugi svetovni vojni. Prva knjiga v Franciji, Sens plastique (Plastični čut, 1947), je impresivna zbirka aforizmov in poetičnih okruškov, ki jo je ob izidu slavil sam vodja nadrealističnega gibanja, André Breton, navdušila pa je tudi mnoge druge vodilne literate v povojni Franciji. Poleg Plastičnega čuta in Čarnega čuta (1957) med Chazalova pomembnejša dela prištevamo še zbirko esejev La Vie Filtrée (1949) in roman Petrusmuk (1951).
Kot uvod v literarni večer bo obiskovalcem premierno predstavljen filmski portret Aleša Bergerja, ki ga je ustvaril Andrej Koritnik.
Vljudno vabljeni!
