Vabilo na praznovanje 263. rojstnega dne Valentina Vodnika

0
626

Vabimo na rojstni dan Valentina Vodnika, nekdaj velik šišenski praznik!


Vodnikova domačija Šiška je v prvi vrsti rojstna hiša pesnika, novinarja, jezikoslovca in prevajalca Valentina Vodnika. 300 let staro stavbo, ki je danes v lasti Mestne občine Ljubljana, smo leta 2015 preoblikovali v butični kulturni dom, kjer imajo glavno besedo knjige.

Posebno pozornost posvečamo tudi vsebinam, ki Vodnikovo izjemno življenje in delo na kar se da zanimive načine predstavljajo različnim ciljnim skupinam; del programa tako namenjamo skupinam učencev in dijakov, ki nas v običajnih okoliščinah obiskujejo na domačiji ali pa se skupaj z njimi podajamo na odkrivanje Vodnikove Ljubljane.
Poleg tega, da skrbimo za dediščino Valentina Vodnika, na domačiji razvijamo in odkrivamo najrazličnejše načine, s katerimi tako otroke kot odrasle navdušujemo za branje knjig in promoviramo dobro literaturo, ob tem pa pod eno streho združujemo programe za najmlajše in najstarejše, dva vsakoletna festivala, Sobo za pisanje, Galerijo Vodnikove domačije ter Center za ilustracijo, Knjižnico pod krošnjami, Najmanjšo knjigarno v Šiški, Pravljični studio in pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature.

 

Katere pesmi so vas navdušile?

 

Življenje in delo Valentina Vodnika

 

»Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, samo dobrih dvesto let nazaj prizadeval Vodnik s sodelavci. Kot razsvetljenski duhovnik, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, šolnik in časnikar je namreč usmerjal vse svoje moči v prenovo in uveljavitev slovenščine, ki jo je imel za temelj identitete svojega ljudstva, čeprav je imela kot jezik najnižjih slojev in kvečjemu nabožnega slovstva v primerjavi z nemščino in latinščino veliko skromnejše mesto v tedanji družbi. Še več premisleka pa zahteva od nas vprašanje, ali se lahko od tega sicer nespornega velikana sploh kaj naučimo – za sedanjost in prihodnost. Ali ni, na primer, ravno Vodnikov model rabe jezikov – posebna skrb za materni jezik na vseh ravneh in hkrati samozavestno obvladovanje tujih jezikov – še vedno uporaben tudi danes?«
– dr. Luka Vidmar

 

Valentin Vodnik je bil pesnik, jezikoslovec, novinar, učitelj, prevajalec, ravnatelj, arheolog – prvi na mnogih področjih. Pisal je pesmi in uganke, moderniziral slovenski jezik, urejal pratiko, napisal prvo slovnico, sestavil slovar in izdajal prvi slovenski časopis, napisal pa je tudi prvo slovensko kuharsko knjigo in babiško bukvo. Skupaj z drugimi intelektualci tistega časa je bil član Zoisovega krožka, ob tem pa tudi prvi, ki so mu v javnem prostoru pri nas postavili spomenik.

V osnovni šoli se učenci z njegovo pesniško zapuščino in dediščino razsvetljenske misli srečujejo pri urah slovenščine in zgodovine, ob tem pa na Vodnikovi domačiji ponujamo raznolike dejavnosti, ki jim približajo življenje in delo Valentina Vodnika ter sporočajo, da je bil Vodnik skoraj prvi slovenski pesnik, poleg tega pa še marsikaj; bil je prvi na številnih področjih in imel je neverjetno ustvarjalno energijo.

Udeležite se lahko kolesarskega vodstva po Vodnikovi Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici se lahko seznanite z njegovimi rokopisi in jezikoslovnimi podvigi, ogledate si lahko gledališko predstavo Andreja Rozmana Roze o Vodnikovem življenju in delu ter na domačiji obiščete stalno razstavo Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca.

Vsako leto na Vodnikovi domačiji 3. februarja z Vodnikovanjem praznujemo Vodnikov rojstni dan. Ker se trenutno ne moremo družilti v živo, letošnje praznovanje prek spleta prinašamo v domove in učilnice.
Pripravili smo gradivo, s katerim se tako odrasli kot otroci lahko odpravite na raziskovanje poti po Vodnikovi Ljubljani, in posnetek gledališke predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika, v kateri nastopata Andrej Rozman Roza in Alenka Tetičković. Ogledali si boste lahko tudi videopredstavitev Vodnikovih rokopisov, ob katerih bosta poznavalca mag. Marijan Rupert in dr. Andreja Legan spregovorila o Vodnikovih jezikoslovnih podvigih, ter kratka videopozdrava dr. Luke Vidmarja, v katerih se bomo odpravili na Vodnikov trg in Mestni trg ter pobrskali po sledeh Vodnikovega življenja in pretekle Ljubljane.

 

__

Nekoč so bile ob Vodnikovem rojstnem dnevu velike šišenske zabave. Takole je bilo ob stoletnici njegovega rojstva: »Vodnikova komemoracija na 2. februarja 1858 je bila skoraj spektakularna. V Šiško so se zgrnile množice, ki so se na dvorišču in pritličnih prostorih predajale navdušenemu vzklikanju in družabnemu veseljačenju. Ločena od množic se je nastajajoča narodna elita zbrala v nadstropni sobi, v izbi, kjer se je rodil Vodnik; budna je ostala do tretje ure zjutraj, ko je v krogu izbrancev Toman uprizoril izviren ritual z zdravico in razbijanjem kozarca.«

– Marijan Dović, Vodnik, Prešeren in začetki postavljanja spominskih obeležij slovenske literarne kulture

 

 

»Za to, da imamo še danes svoj jezik, je bilo potrebnih veliko srečnih naključij in prizadevnih posameznikov. Eden najpomembnejših je bil Valentin Vodnik, in sicer zato, ker se je načrtno trudil napraviti slovenščino primerno za potrebe sodobnega sveta. Čeprav je znan predvsem kot pesnik, je bil še pomembnejši kot začetnik našega časopisnega in kuharskega jezika ter kot pisec slovenskih učbenikov in slovnice, s katerimi je v času Ilirskih provinc dokazal, da je slovenščina državotvoren jezik. Pomemben je bil tudi v simbolnem smislu, saj je kot prvi slovenski pesnik dobil v Ljubljani spomenik in s tem postal v času, ko so se Slovenci že močno delili med sabo, združevalna narodobudna ikona.«
– Andrej Rozman Roza