| Cerkljanski muzej in Rokodelsko društvo DRIKLC Cerkno vas v času božično-novoletnih praznikov vabita na ogled ROKODELSKE RAZSTAVE v Cerkljanskem muzeju in JASLIC pred cerkvijo sv. Ane v Cerknem. Odprli ju bomo v soboto, 21. decembra 2019, ob 18. uri v prostorih muzeja in ob 19. uri pred cerkvijo sv. Ane. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci PGŠ Cerkno in pevski zbor župnije Cerkno. Razstava bo v muzeju na ogled do 6. januarja 2020. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure razen: 31. 12. 2019 in 6. 1. 2020: od 10. do 15. ure, 25. 12. 2019 in 1. 1. 2020: zaprto. Lepo vabljeni! |
ROKODELSKA RAZSTAVA Zgodbe, ki se rojevajo med prsti, ne živijo le od včeraj do jutri. Njihov prvi vdih sega daleč v preteklost in neka nerazložljiva strast, ki ustvarjalnega človeka umirja in osrečuje, daje tem zgodbam dolgo življenje. Izdelki, v katerih sta skrita čas in ljubezen, dišijo. Dišijo po domačem. Po dobrem. Kot domač kruh, domača beseda in domači ljudje. Rokodelsko društvo letos obeležuje deseto obletnico delovanja in poleg že tradicionalne razstave v cerkljanskem muzeju, ki vsakokrat pritegne veliko množico obiskovalcev, so letos pripravili še nekaj več. Lesene jaslice v naravni velikosti, ki so vse leto nastajale po domovih širom Cerkljanske, na eni strani predstavljajo rojstvo Jezusa, na drugi pa ne samo spretnost in predanost rokodelcev, marveč tudi zgodbo o domačinih, ki so jim nesebično darovali les, prevoz, hrano in nenazadnje tudi vzpodbudne besede. Postavljene bodo v hlevu pod mogočno lipo ob cerkvi svete Ane, ki je hkrati tudi zavetnica rokodelcev. Naj vas pogrejejo. Vid Prezelj JASLICE Jaslice v katoliškem svetu pomenijo ponazoritev Kristusovega rojstva. Pod izrazom jaslice razumemo plastično predstavitev dogodka Jezusovega rojstva s kipi ali čim podobnim, prikazano v protagonistih: sveta družina – Jezus, Marija Jožef; obiskovalcih – pastirji, angeli, modri z vzhoda; živalih, ki jih omenja izročilo – osel, vol, ovce itd. Vse to je navadno postavljeno v palestinsko ali domačo pokrajino. Jaslice so širok, včasih dramatičen svet, ki je napolnjen s simboli, idilo in legendami. Bistvo jaslic je v tem, da so narejene kot religiozni objekt pobožnosti v božičnem času (Grčar, Leopold Andrej: Jaslice, Ljubljana 1997, str. 6). Njihov namen je torej doživljanje dogodka, ki ga predstavljajo, otipljiva opora, da lahko ob njej ljudje premišljajo. Ne smemo pa tudi prezreti, da so jaslice primer duhovne igre – prizori v jaslicah so »zamrznjeni« prizori iz igre. Jaslice učinkujejo tem bolj prepričljivo, čim več življenja se je v njih nenadoma ustavilo, čim bolj se gledalcu zdi, da bodo figure zdaj zdaj oživele in nadaljevale predstavo (Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev, druga knjiga, Ljubljana 1989, str. 299). Prve jaslice v pravem pomenu besede so postavili jezuiti leta 1560 v svojem kolegiju v Coimbri na Portugalskem, leta 1562 pa so jih postavili v svoji cerkvi v Pragi. Pot cerkvenim jaslicam je bila tako odprta in jaslična umetnost se je odtlej širila po vsej Evropi, tudi na Slovenskem. Naslednji korak v razvoju jaslic je pomenil njihov vstop v domove, najprej domove plemstva, nato premožnih meščanov in nazadnje v kmečke domove, kjer jih pred 19. stoletjem po doslej znanih podatkih niso postavljali. Domače hišne jaslice se po slovenskih pokrajinah razlikujejo. Lahko so velike ali majhne, prave ljudske umetnine ali rezultat industrijske proizvodnje, vse pa služijo svojemu namenu – so predmet, ki podpira pobožnost. Jaslice se postavijo na sveti večer (24. december) in stojijo do praznika svetih treh kraljev (6. januar) ali celo do svečnice (2. februar). Tematsko so v jaslicah vedno upodobljeni trije motivi: rojstvo božjega deteta, obisk pastirjev in poklon modrih z vzhoda. Prostorsko se jaslice postavljajo v bogkovem kotu, na okenski polici, na predalniku ali mizi. Predvsem kotne jaslice so kot zaključek vedno imele poseben trakast prtiček ali ograjo. Danes jaslice pogosto stojijo pod smrečico; pred uveljavitvijo božičnega drevesca temu ni bilo tako. Središče jaslic je hlevček – lesena staja, hlev, votlina – s sveto družino, ki je zmeraj osvetljena. Za hlevom je hrib, celotna pokrajina je prekrita z mahom, redkeje žagovino. V pokrajini se občasno pojavlja tudi grad, pogosto potok, vodnjak, ogenj. Glavni predmet jaslic so figure. Izdelane so iz papirja, lesa, gline, mavca, v današnjem času tudi plastike. Jaslične figure predstavljajo pastirje in druge like iz domačega okolja, kot so na primer kovači in trgovci, ter domače živali – predvsem ovce, v hlevčku pa osla in vola. V času trajanja jaslic se figure (pogosto) prestavljajo – vsi se počasi približujejo hlevčku. Na podeželju so se kot jasličarji pogosto pojavljali domači umetniki, podobarji in rezbarji, v mestih je bila večina jasličnih podob industrijsko izdelana. Jaslice na Cerkljanskem O jaslicah na Cerkljanskem zaenkrat pravzaprav ne vemo nič posebnega. Največ so bile v uporabi papirnate jaslične figure, rekli so jim »ta udárjene«, kar pomeni, da so bile reliefno oblikovane. Podobe so bile pritrjene na ošiljene količke, ki so jih zapičili v mah. Menda so bile pogoste tudi lesene, izrezljane in pobarvane figure. Glede na to, da je ob koncu 19. stoletja na Cerkljanskem delovalo kar nekaj domačih podobarjev in rezbarjev, bi pričakovali, da so bili tudi izdelovalci manjših skulptur, ne le cerkvenih oltarjev, po katerih jih poznamo. A v ljudskem izročilu se je iz začetka 20. stoletja ohranil le spomin na Cerkljana Avguština Hadalina iz Brdc, ki je bil med ljudmi znan kot »piltàur« (bildbauer). Izdeloval je larfe za cerkljanske laufarje in »bogove«, med katere štejejo tudi jaslice. Nekje med Planino in Kladjem pa naj bi istočasno živel mož, znan kot »Plašàjtar«. Tudi on je izdeloval »bogove«. Primeri njegovih jasličnih figur – skromni rezbarski izdelki – so danes še ohranjeni. Franc Kobal (1920–2005), znani izdelovalec larf v času po drugi vojni, je sam rad povedal, da so bile njegov prvi rezbarski izdelek jaslice, ki jih je izrezljal še kot osnovnošolec. Posamezniki pa se še danes spomnijo, da so v vsakem kraju na Cerkljanskem imeli v kakšni hiši jaslice, ki so jih zlasti otroci radi hodili gledat. Med bolj znane jaslice so pred drugo vojno sodile Ivanìšove iz Čela. Jaslične figure so bile velike, menda vsaj 30 cm. Znane so bile »mehanične« jaslice, ki so jih v Cerknem postavljali V Malnu in kjer so se figure premikale na vodni pogon. Vse se je vrtelo in gibalo. V času po drugi vojni so ljudje od blizu in daleč hodil v Otalež v cerkev gledat jaslice, narejene iz vžigalic. Tradicijo podobarstva in rezbarstva danes na Cerkljanskem ohranjajo nekateri samonikli umetniki, podobarji in rezbarji, združeni v društvu Driklc, spretni in vešči svojega dela. S postavitvijo svojih lesenih jaslic v naravni velikosti pred cerkvijo sv. Ane v Cerknem so obogatili letošnje praznično vzdušje, saj je postavljanje jaslic del praznovanja božiča oziroma predstavlja del božičnih šeg in navad. Ivana Leskovec |
