10. maja je Vanja Pegan v Mestni knjižnici Piran v pogovoru z dr. Vladko Tucovič predstavil svojo novo knjigo Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Izdal jo je v samozaložbi in si jo podaril za 50. rojstni dan. V zbirki, ki jo je uredila njegova žena, Brigita Jenko, ilustriral pa Damijan Stepančič, je 164 haikujev – kratkih trivrstičnih pesmi. Ta kratka pesniška oblika, doma na Japonskem, postaja vedno bolj priljubljena tudi v zahodnem svetu. V vrstice, ki vsebujejo le skopo število zlogov (5-7-5), pa pesnik zapiše trenutke, prebliske, utrinke, misli, vzgibe srca, ki jim za ozadje služijo prizori iz narave. Tako je pisatelj Vanja Pegan svojo prozo, ki je že tako polna podob, nadgradil tudi s poezijo, s haikuji. Nastajali so, kot pač pesmi nastajajo – spontano, pri Vanji pa navadno na jadrnici Rosalbi, ki je postala njegov drugi dom, tako da jih je velikokrat zapisal kar kot sporočilo v svoj mobitel. Sprva jih je objavljal na Facebooku, nato so se znašli med knjižnimi platnicami. Tudi v teh haikujih je glavna tema morje, ki Vanjo Pegana vznemirja že od otroštva naprej. Sicer je drobna knjižica, ki je bila razprodana že v treh tednih po izidu, razdeljena na tri vsebinske sklope: morje, ljubezen in spet morje in ljubezen. V vseh Peganovih delih, tako v desetih proznih knjižnih izdajah kot v zbirki haikujev, je čutiti njegovo izjemno spoštljivost do narave, tudi igrivost, toplino, mogoče zasanjanost v preteklost, ljubezen do ljudi, občudovanje lepote in nedoumljivosti stvarstva in skrivnostnega sveta človekove duševnosti in čustvovanja.
Kot se spodobi za rojstnodnevno knjigo, so predstavitev v Mestni knjižnici Piran zaključili s torto in prisrčnimi željami pisatelju in pesniku, glasbeniku in ljubitelju morja, Vanji Peganu. Želje številnih obiskovalcev prireditve so seveda zazvenele skupaj z zvenenjem steklenih kozarcev za vino, s katerimi so nazdravili pesniku.
