16. november je mednarodni dan strpnosti. Naredimo nekaj za to, da bo bivanje in ustvarjanje med drugačnimi vredno našega obstoja.
Dan strpnosti je mlad, zanj je dal pobudo UNESCO, ko je leto 1995 razglasil za leto tolerance. Od takrat naprej opazujemo tudi dan strpnosti in nenasilja. Do drugačnih doma, v šoli, na delovnem mestu, v medijih, domala povsod.
Potreba po večji toleranci se povečuje z navideznim manjšanjem sveta. Diverziteta populacije kliče po sprejemanju tujega in neznanega. Grajenje strpnosti potrebuje dostop do izobraževanja. Netoleranca in nestrpnost, bodisi politična, verska ali osebna, sta vedno povezani z ignoranco in strahom pred tujim, neznanim. Veliko imata opraviti s pretiranim ponosom in precenjevanjem lastne pomembnosti ter zatiranjem občutka, da imajo drugi okoli nas enake pravice kot mi sami.
Če se bomo potrudili – vsak zase – razumeti, da smo le neznatno majhen del skoraj sedembilijonskega sistema, bo ta kratka interakcija, ki ji pravimo življenje, veliko prijaznejša za vse nas.
