Vida Kokalj je stkala zanimive zgodbe in jih poimenovala Take z vrta. Likovno jih je obogatila Vilma Šušteršič.
Prične se z Žabjo pomladjo.
"Kmalu bo pomlad, sonce sije vsak dan močneje. Sneg, ki je še pred kratkim pokrival travnike in gredice, se je umaknil v senčne kote vrtov in gozdov. Na travnikih so iz zemlje že pokukale koničaste glavice zvončkov in pomladnih žafranov…"
Bogate metafore dajejo zgodbam še dodaten čar.
Po Žabji pripovedi sledi Zelenjavni vrt.
Letos spomladi je oče od kmeta najel del njive, ki meji na naš vrt in nam sporočil:
"Letos bomo imeli svoj zelenjavni vrt. Imeli bomo svojo zelenjavo, nič več nam je ne bo treba kupovati v trgovini."
Sledi Jutro v vrtu.
"Sončni žarek je Katarino zbudil zgodaj zjutraj. Požgečkal jo je pod noskom, da je široko odprla oči in močni kihnila: Apčih!" In še enkrat: "Apčih."
Pomela si je oči ter odgrnila odejo. Mamica je še spala, zato je po prstih odšla v kuhinjo in pogledala skozi okno. Zunaj se je budilo lepo spomladansko jutro…
Sledi Sosedov muc.
"Dopoldne je vrt samoten in tih, saj je mamica v službi in Katarina v vrtcu…"
In zgodba: Češnje zorijo.
"Veliko češnjevo drevo se zgodaj spomladi najprej obleče v velike bele cvetove. Komaj smo pozabili na sneg, pa je na vrtu že spet vse belo! Ko cvetoi odpadejo, veter raznaša bele cvetne liste, kot bi po zraku plesale snežinke."
Zgodba: Rože dehtijo.
"Kakšna škoda, saj je vrt zvečer nalepši. Vrtnice šele v večernem soncu najbolj zažarijo in kovačnik šele ob sončnem zahodu previdno iztegne svoje prašnike in močno zadiši…"
Zgodba: Buča
"Mladi buči sta se nastavljali soncu, ki ju je blago grelo skozi okensko steklo. Čeprav so se zunaj še podili hladni pomladni vetrovi, sta bili v naši kuhinji na toplem in na varnem. To jima je bilo všeč, zato sta vsak dan malo zrasli in se barvali z močno zeleno barvo."
Zgodba: Kako smo obirali grozdje
"Kadar sem zjutraj odprla okno, je z vrta prijetno zadišalo. Na brajdi je zorelo grozdje in omamno dišalo. Kmalu bo trgatev."
Zgodba: Jesem v vrtu
"Dnevi se krajšajo. Katarina vstaja v mlečna, meglena jutra in ko popoldne z vrta pomete zadnje liste, je že mrak."
Zgodba: Prišla je zima
"Dnevi postajo vse krajši in mrzli vetrovi so z dreves odpihnili še zadnje liste."
Drage bralke, dragi bralci, prijetno branje in razmišljanje o vseh štirih letnih časih, ki so nekaj posebnega, kajne?
