V temni goščavi gredo samotarji,
tako prepeva glas tožeč:
Zkaj so ljudje bežali od mene?
Možje in žene, vsi so šli preč.
Bil sem jalov in dolgočasen.
Bil sem mrzel, pohlepen, teman.
Bil sem malenkosten in droben,
jezav in zloben, brez živih sanj.
Bil sem neprost in v sodbah krivičen.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, peta knjiga, 2006, uredila Ifigenija Simonović)
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem nadaljuje? Pišite v komentar. Kdor bo prvi pravilno odgovoril, prejme knjigo Zavoda za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimira Rejc.
