V nežnih curkih gredo koraki
po mehkem tlaku, po prosti cesti,
sladkobarvne so v dežju hiše,
streh rdeče barve žare v mokroti,
dim mlačnomodri, zelene polknice,
sivoplavi oblaki, črno drevje,
tenkozeleno popje na vejah,
rdeča ograda, mlada trava,
živahni izobesek , rumena stena –
iz dežja vstane čuden obraz:
to sem vendar jaz, capin, galjot.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, 1948-1954, Peta knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
