Bojišče nasprotij
dotik ledu je kakor ogenj žgoč.
Tišina ogluši nas kakor hrup,
oslepi nas sijaj in trda noč,
otopi sreča nas kakor obup,
solze nam toči bridek jok in smeh,
omami nas udarec kakor strast,
veselje nas utrudi kakor greh,
nasiti nas gnusoba kakor greh…
Kako pa se pesem nadaljuje? Pišite v komentar!
Veliko poetičnih užitkov!
