Sedimo, kolnemo to zimo,
prekleli smo ji rod in srečo,
prekleta stokrat šla bo mimo,
prekleli zid smo, mraz in ječo.
Prekleli smo evropsko klimo.
In da bo kletve polna mera
besede take eden zbira:
O, da bi se mraz utelesil!
Srce bi v prsih mi umrlo,
pograbil bi ga, bil in tresel
in vse čekane zbil mu v grlo,
za pete ga na strop obesil,
mu vtaknil v kljun železno kljuko
in muko zmišljal si za muko.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, druga knjiga, uredila Ifigenija Simonović, 2006)
