Zdaj modra vrti se po pesku
ko kaplja, zajeta iz morja,
in ziblje se v sončnatem plavo jasnino neba.
Kraj jezer zalivi so modri,
kjer čolni ob bregu polze,
raz sklade modrikasti kodri
zelenja in maha vise.
Ob jutrih vsi čolni hitijo
od doma v novic polni dan,
ob mraku domov vsi zbežijo
tja v svetli domači pristan.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, Druga knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
