Otroci sanjajo včasih o tem,
da imajo oklepna vozila,
v katerih so varni.
Starci štejejo včasih prek tisoč,
preden zaspe,
da bi ne mislili o preteklosti.
Tudi ti bi bil rad podmornica.
Ne verujemo več v palčke in vile,
ne boga ne v hudiča,
tudi Marxa jemljemo dialektično.
Verujemo pa v črno mačko
in v pošasti.
Veliko pošasti ima našo obliko.
Pa še podmornice se potapljajo za zmeraj.
Veruj v cvet, ki nima trnja,
in v roko, ki ga ne bo utrgala.
Veliko poetičnih večerov, razmišljanj in hrepenenj!
