Vitomil Zupan: Potovanja v tisočera mesta

0
357

Drage bralke, dragi bralci, katera knjiga vas je navdušila danes? Lahko nam pišete na: [email protected]

»Oba moja naslednika sta začetnika – pustil sem ju životariti brez velike čarovniške umetnosti, ker je nista vredna. V slabih rokah pa bi bila ta spretnost strašno orožje. Dal sem jima samo, kar nujno potrebujeta. Zato se me bojita, me sovražita, starejši divje, mlajši manj stanovitno. Tisti z mozoljastim nosom je povzročil nesrečo, pri kateri smo se tako opekli.

Zaprl sem ga v sobo, iz katere ne more, nič drugega mu nisem naredil – tam naj prenaša lastno zoprnost.«

»Tisti sluga je revež pri njem,« je pripomnil Tek.

»Tisti sluga je za kazen pri njem – on je postavil peklenski stroj, zaradi katerega imama ta rdeči spomin čez obraz in roke. Zdaj se ti menda ne smili več, kaj?«

»Meni se vsak smili, če ga boli ali pa če ga je zelo strah. Moji mamici tudi.«

(Vitomil Zupan: Potovanja v tisočera mesta, Založba Mladinska knjiga)