Če voda me slana zagrne,
preden bom stopil pred te,
ta ladijski dnevnik pove ti,
da s sabo sem vzel te v morje.
Če voda zalije te vrste,
nihče nikdar ne izve,
da v lučki na morskem dnu je
zapisano tvoje ime.
Če čas se nam srečno obrne
in k tebi pripelje na pot,
pozabljene stiske naj bodo,
naj vsak dan bo kakor tvoj god.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, druga knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
