Čvrsto je jutro prišlo,
mrzle verige zdrobilo,
vzelo je bedo in smrt,
prsi z močjo napojilo.
Čas je premagal jetnik,
večnosti tek je ustavil,
v čas je začaral en hip,
vanj je svetovje ustvaril,
v eno se vkrcal je z njo
in se odpeljal v daljavo,
soncu naposled enak
z lučjo ogrnil jo plavo.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora 1948-1954; prva knjiga, uredila Ifigenija Simonović, Ljubljana,2006)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Vitomila Zupana vas najbolj pritegnejo? Ustvarjate tudi svojo poezijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]. Izvirne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed.Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej.
