Snidenje vidi ljubezni žejni,
luč v brezmejni puščavi teme,
vstane veselje odrešujoče,
želje pojoče ko jadra napne,
ladjica, polna vzpodbude žive,
plava čez sie valove gorja,
sonce zasije, glej srečno spolnitev,
veselo vrnitev kljub spletkam sveta.
Vsa sreča besede veliko vstane,
solza kane iz odprtih oči,
osrečenje dragih vso srečo vrača,
en sam hip plača sto črnih dni.
Glej jutro pomladno, ta čudež lepote,
mehkobe, dobrote neba in zemlje,
s prijatlom skoz log te peljejo stezice,
tam pisane ptice pomlad slave.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, peta knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
Poezija Vitomil Zupan: Videnje
