Del ktere zavesti je misel sedanja,
kaj jo poganja skoz zid in noč?
Del ktere vere je up neuničljivi,
ki v zimi sivi dajal nam je moč?
Del ktere groze je zona pomladna,
ki v prsih hladna zgrabi srce?
Del ktere sle je želja, ki vstane,
ko v sinje dvorane selivke lete?
Človek minljivi pred lino se ustavi:
večni slavi zvezde gore,
sila nobena ne moti njih teka –
pota človeka vse sape drve.
Kratek in krhek je čas človekov,
jutri opotekel se boš v grob;
kdo je ukazal vse zapustiti,
v ječo oditi na slamnati snop?
Kdo je sezidal ta mračne zidove,
nas žive v grobove pogreznil trd?
Kdo prepovedal nam je živeti,
mirno zoreti v naravno smrt?
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora, uredila Ifigenija Simonović)
Poezija Vitomil Zupan; Vprašanje
