Na veliki petek se spominjam Kristusa.
In potem Michelangela.
Za njima pa potepuha iz ruskih step,
zbiral je znamke in pisal pesmi, ne vem, kako mu je bilo ime.
In živali, ki sem jih imel rad,
in prijateljev, ki jih ni več blizu,
odkar se kopam vsak dan.
Vem, da mi me vojskovodje zaničevali.
In da nobenemu politiku tega sveta ne morem biti všeč.
Ko je Michelangelo slikal strop Sikstinske kapele,
je bil ob njem njegov pes.
Tega pa nežno spoštujem.
Nihče ne ve, kako živali gledajo na zgodovino.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz prostosti)