Pridi na ples,
zvezde padajo z jasnih nebes,
dve sta padli v tvoje oči,
mojo sta kri razvneli.
Dvoje teles
v eno samo zaplete ta ples,
v sreči lunine tople noči
bosta obe goreli.
Glej, jate zvezd
v živem plesu hite s sinjih cest;
v ples objemi me, glej mi v oči,
rane srca zaceli.
Pride na ples
Nika v godbi brezsrkbnih nebes
v svetli
plamen višnjevih oči
vame upri,
tesno se k meni privij.
(Vitomil Zupan: Pesmi iz zapora ( 1948-1954), Sedma knjiga, uredila Ifigenija Simonović)
M/3, 19.III.LIII.