Vladimira Rejc: Nadrobljene misli

Topel dež
moči kamnito ulico.
Božajoča samota
lega na mokro mesto.
Nemir utopljenih korakov.

Potujoča tišina
naseljena v krilu galeba.
Prazen pogled
skozi neskončno modrino
v pristanišče izgubljenega upanja.

Zgodba,
zapisana v modrih cvetovih
mogočnega vrta.
Utripajoče korenine
pomladnega drevoreda.
Vsiljive slutnje.

Nadrobljene misli
zobajo temne ptice.
Pomendran nasmeh
v jutru cvetočih kostanjev.
Tavajoča sivina otožnosti.

Med prste ujet molk
šepeta svojo tišino.
V nemi ritem pletilk
v drgetanje mehke tkanine.

Scefrana tema odhajajoče noči
pada v bledo jutro nekega dneva.
Pozabljene sanje
izginjajo v mavrično nebo.