Vladimira Rejc: Potovanje nemih obrazov (Zavod za kulturno in publicistično ustvarjalnost VR)

0
334

Odhajajoča gola silhueta

Kot obraz brez telesa

Kot polzeča prozorna sivina

Med mrtvimi jesenskimi listi.

 

Živobarven ženski dežnik

Škropljenje svetlečih kapelj

Dvigajoče poželenje

Zastrto med delci padajoče žalosti.

 

Skozi osamljeno pokrajino

Bežijo letni časi.

Dotikajoče nežne sence

So kot misli ujete v stara drevesa.

 

Razbarvane barve jeseni

Zlomljeni sončni žarki.

V utripajočih vekah

Iskanje nežnosti.

 

Nemir v modrem očesu morja.

Nasmešek, zibajoč na vodni gladini.

Opojno leganje brezčasja.

Darilo poletnega dneva.

 

Počena struna violine.

Izgubljen žareč trenutek.

Umrle sanje

Ravnokar ukradene samote.

 

Le šepetanje čolnov

Moti izobilje molka.

Ta prevzetna izbočenost

Prižiga neko življenje

Na robu deževnega dneva.

 

Ljubeče božanje senc.

Trepet vitkih brez

Oblivajoči žarki hladne jeseni.

Čez vse raztegnjena tišina.

 

Svetleča razmočena tla.

Lebdenje tihe glasbe.

Zbujajoči odtisi nekih sanj.

Tiho potovanje nemih obrazov.

 

Tleče upanje.

Dotik odhajajoče žalosti.

V dlani zakrit obraz.

Radoveden pramen svetlih las.

 

Spomin, vrisan v pokrajino.

V tančice ujeta svetloba.

Potok nestrpnega časa.

Čudežno razmočena utrujenost.

 

Izgubljena otroška rokavica.

Kukajoči drobci spomina.

Davno odletele ptice.

Razkošje obujenega prostora.

 

Šepet nemirnih borovcev.

Polizano modro nebo.

Odsev skrivnostne lepote.

Energija zgoščenega dne.

 

Barve ugašajočega dneva.

Senca negibne praproti.

Pretesni gumbi.

Hlastajoče življenje.

 

Zdolgočaseni obmorski mir.

Globoka razpršena tišina.

Potovanje davno izpete pesmi.

Odigrana nočna predstava.

 

Lesena gugalnica.

Zaraščena stara okna.

Osamljeni sončni žarki.

Omamljen jesenski dan.

 

Plahutanje vročih misli.

Skozi prekinjen sen

V naročje vlažnega nemira

Razpokana majska svetloba.

 

V mlado mahovje

Potujoče bele kapljice

V zamrlo trepetanje

Izgubljena sinjina.

 

Šepet borovih iglic.

Vabljivi vonj nemih kamnov.

Radovedne modre oči.

Bledo morsko jutro.

 

Med baročnimi oboki

Na stežaj odprta vrata.

V medli svetlobi

Tavajoče izgubljene besede.

 

Obledelo upanje

Posušenih travnatih bilk.

Razočaran pogled.

Zamreženo okno.

 

Debele kaplje časa.

Na zidovih misli.

V medli luči.

Postaran koledar.

 

Božajoči dolgi prsti.

Objemajoči valovi domišljije.

Porumenela razglednica

Lega na vlažno noč.

 

Nenaden pogled.

Magični blesk oči.

Skrivnostni obraz.

Oddaljena znana melodija.

Komaj rojeno sonce.

 

Rožljanje tekočih stopnic.

Bežen smehljaj.

Začuden pogled.

Davno odsanjan čas.

 

Razkošno posedovanje.

Zlomljene zelene veje.

Poželjivost sončnih žarkov.

Nežno zibanje.

 

Stare razglednice in pisma.

Ujete v okameneli tišini.

Razmetanega papirja.

Ležijo kot zamrli nasmeh

V davno posušenih solzah.

Pobeglega časa.

 

Priklanjajoče silhuete.

Na hladno železje lokomotive.

Priklenjeni pogledi.

Štetje postaj.

Zasanjanega potovanja.

 

Počivajoče misli.

V razprti blazini dneva.

Nemo tiktakanje korakov.

Zastavljena samota.

 

Modrozelena brezkončnost.

V brezvetrni tišini notranjosti.

Skrivnostna podoba večnosti.

V zrcalu mirnega očesa.

 

Skozi obarvani trak hiteče misli.

V deželi utripajočih črk.

Neskončno migotanje razgrnjenih besed.

Po skrbno zloženem papirju.

 

Utrinek v modrini pogleda.

Besede zajete v vetru.

Škrlatno obarvana otožnost.

Globina neizrečenega.