Vlak

0
73

V noči sva se vozila v prepolnem vlaku.

To je spomin na potopise.

Zaspala si in jaz sem gledal tvoje dihanje.

Lahko bi se zgodilo, da te ne bi srečal.

Ali da bi sploh bilo vse drugačno.

Morda je usoda v tem, da v tresenju vlaka

Tvoje telo živi bolj od teles tega sveta?

V nekem trenutku si se mi zazdela

Potrebna vse ljubezni vsega sveta.

 

Vitomil Zupan: Polnočno vino, Državna založba Slovenije, 1973