Drage bralke, dragi bralci, danes vam priporočamo v branje knjigo, ki je izšla pri Založbi Morfem; je izpod peresa Vlaste Mlakar, z ilustracijami Irene Gašperšič. Njen naslov je Pradavna bajeslovna praznovanja skozi zodiakalni koledar in je kot nalašč za ta čas.
Kdor zatira stare običaje, ga zatira Bog.
(slovenski ljudski pregovor)
Prof. dr. Janez Bogataj je v spremni besedi Praznovanja kot koledar pradavnine zapisal:
»Diplomirana etnologinja Vesna Mlakar je na zanimiv način združila strokovno znanje o mitologiji in ritualih s svojim poglobljenim mišljenjskim in čustvenim svetom. Vse to podaja v dvanajstih zgodbah, bolje rečeno osebnih vstopanjih v pradavna praznovanja, v časih in dobah, ko je bila človekova povezanost z naravnim in kulturnim okoljem, ne le najbolj popolna, ampak tudi pristna, spontana, univerzalna kot nikoli pozneje vse do današnjega časa …
Vseh dvanajst pripovedi o pradavnih bajeslovnih praznovanjih ali še bolje rečeno o poganskem letu je navsezadnje napisanih tako, da nas provokativno opominjajo tudi na naša sodobna odtujevanja in odmikanja od nekdanje popolne povezanosti z naravo, s svetom in kozmosom, kot so nekdaj obdajali naše praprednike …«
Avtorica knjige je ustvarila zbirko pravljičnih pripovedi Pradavna bajeslovna praznovanja skozi zodiakalni koledar, ki izpostavljajo življenjsko modrost naših pradedov.
V uvodu je avtorica izpostavila svoja razmišljanja med zvezdoznanjem (astrologijo) in bajeslovjem (mitologijo), saj je za ogrodje izbrala koledarsko leto, ki je razdeljeno na dvanajst mesecev in dvanajst zodiakalnih znamenj.
V posameznih poglavjih izvemo o divji jagi, ognjeni plamenici, o kultu dreves in raslinstva, o p kultu rajnih prednikov …
Za zimski čas pa je zanimivo poglavje Obredje zimskega sončnega obrata.
Kaj vemo o GRUDNU (DECEMBRU)?
Zodiakalni znak je strelec (22. 11. do 22. 12.).
Osnovne značilnosti tega znaka so prav gotovo ogenj, nestanovitnost, pozitivnost …
Vladar znaka je Jupiter.
Ključni besedi sta znanje in modrost.
Obredje zimskega sončnega obrata.
Pozimi je tudi narava zelo skrivnostna. Zdi se, da venomer miruje in spi. Hlad in tema nemalokrat vzpostavljata grozo in tajinstvenost.
Dolge zimske noči so skrivnostne, včasih prav nič prijetne.
Ob najkrajšem dnevu v letu, ko sonce izgublja svojo moč, je običaj, da se v ognjišču prižiga drevesne panje.
Čudežna je magična moč ognja. Čas mrtve narave je čas mrtvih prednikov, ki se jim z vso spoštljivostjo priklonimo.
Svet nadnaravnih sil, ki je človeškim očem prikrit, se za kratek čas spet odpre in z magijo se je mogoče hudemu ogniti in si dobro pridobiti. Hišnemu maliku v čast se z ognjem in zelišči okajuje ter z vodo škropi prostore, kar ima očiščevalno in obrambno moč.
Njemu pred obličje se polaga zimsko smrečje in drugo zelenje, ki ima moč okrepiti vero v življenju.