P R O G R A M
ZA ODRASLEAntropologija miru, cikel 3 predavanjPREDAVANJE RENATE ŠRIBARVzeti zares demokracijo in sfero političnegaSreda, 14. junij (19h)Ker politično ni zgolj idejna zadeva institucionalne politike, temveč prežema vse sfere javnega življenja, bomo preverili_e, kako se odraža v koncepciji odraščanja in državljanstva.Cikel pripravlja in vodi dr. Renata Šribar, predavateljica in raziskovalka na področju kulturne in socialne antropologije ter sociologije.
Parada ponosa 2023, panelna razpravaPERSPEKTIVE TRAJNOSTNIH PRIREDITEV IN FESTIVALOVČetrtek, 15. junij (17h)V času, ko postaja družba vedno bolj ozaveščena glede učinka, ki ga imamo na okolje, si tudi mnoge organizacije prizadevamo za bolj trajnostno prihodnost na več področjih svojega delovanja.Trajnostni razvoj sestavljajo trije stebri: okoljski, družbeni in ekonomski. Kako organizacija večjih dogodkov oziroma festivalov vključuje te ravni trajnosti? Kakšne so praktične izkušnje pri organizaciji različnih mednarodnih festivalov, povork, dogodkov? Na dogodku bodo v sproščenem vzdušju tuje_i gostje_i predstavile_i svoje izkušnje pri vključevanju trajnostnih praks pri organizaciji in izvedbi aktivnosti.
Gostje_i:
● Wendla Schaper, aktivist_ka, Nemčija;
● Mateja Morić, Festival Reciklart, Slovenija;
● Dina Bajrektarević, članica organizacijskega odbora bosanske parade ponosa;
● Manneira Aja Solei, koordinatorka programa pri Društvu Parada ponosa.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Povezava: https://ljubljanapride.org/2023/event/perspektive-trajnostnih-prireditev-in-festivalov/
Dogodek pripravlja društvo Parada ponosa.
Parada ponosa 2023, panelMEDNARODNA KVIR SOLIDARNOST – GRADIMO TRDOŽIVOST IN UPANJEČetrtek, 15. junij (19h)
LGBTIQ+ skupnosti in posameznice_ki doživljajo večplastno zatiranje povsod po svetu: od najbolj ekstremnih razmer, kot je soočenje s smrtno kaznijo, do vsakodnevnih mikroagresij in izključevanj. Priča pa smo tudi neverjetni moči, odpornosti, boju in upanju znotraj gibanj.Na tem panelu bomo načine in oblike mednarodne solidarnosti med LGBTIQ+ skupnostmi raziskovale_i z globalnega vidika; osredotočile_i se bomo tako na migrantsko kvir perspektivo kot tudi perspektive LGBTIQ+ aktivistov in gibanj iz različnih regij zunaj EU. Kako posamezna identitetna gibanja, kot sta gibanje interspolnih oseb ali lezbično gibanje, gradijo svoje prakse mednarodne solidarnosti? Kako lahko gradimo trdoživost in upanje kot gibanje, združeno v boju proti skupnemu zatiranju, na svetovni ravni?
Gostje_i:
● Saleem Haddad, pisatelj in filmski režiser, Palestina, Libanon, Velika Britanija;
● Eka Tsereteli, vodja Podporne skupine za ženske iniciative (WISG), Gruzija;
● Hassan Dib – Queen of Virginity, interdisciplinarna_i umetnica_k, Libanon, Nemčija.
Moderira: Jessica M. C. Lima, Clube Safo, Portugalska.
Dogodek bo potekal v angleščini.
Povezava: https://ljubljanapride.org/2023/event/mednarodna-kvir-solidarnost-gradimo-trdozivost-in-upanje/
Dogodek pripravlja društvo Parada ponosa.Študijski večer s predavanjemRELIGIOŠKA KRITIKA SLOVENJENJA POJMA RELIGIJA
Sreda, 21. junij (19h)Dr. Aleš Črnič v okviru dogodkov Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar pripravlja predavanje na temo slovarske opredelitve pojma religija. Ta odpira vrsto vprašanj, denimo enačenje z besedo vera ali pa verstvo, veroizpoved. Evropski jeziki imajo poleg svojega izraza za vero tudi izraz religija.Osebna vernost je zahodna značilnost in je neevropskim religijam pogosto povsem tuja.
Aleš Črnič je redni profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede in predsednik Slovenskega religiološkega društva.
Pripravlja Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.
Ob dnevu Primoža TrubarjaSPREHOD PO TRUBARJEVI LJUBLJANI
Vodi dr. Luka VidmarČetrtek, 22. junij (18h)Vodnikova domačija ob začasni preselitvi programov v Trubarjevo hišo literature, kjer je nekaj časa svojega življenja v Ljubljani živel in delal Primož Trubar, v mesecu domnevno Trubarjevega rojstnega dneva (8. junij), osrednje osebnosti reformacije in očeta prvih knjig v slovenskem jeziku (Abecednik in Katekizem, 1550) vnovič prireja sprehod po Trubarjevi Ljubljani.V vsej protestantski knjižni produkciji v slovenščini je Trubar napisal polovico in uredil dve tretjini del. Trubarja pojmujemo za utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, za osrednji lik slovenske kulturne zgodovine in v različnih pogledih celo glavno zgodovinsko osebnost.Sprehod po Trubarjevi Ljubljani z dr. Vidmarjem začnemo na Novem trgu. Potem se podamo mimo hiš na Ribjem in Starem trgu, v katerih je v letih 1562‒1565 živel Primož Trubar z družino, preden je odšel v izgnanstvo. Pokazali bomo mesto, s katerega so reformatorjev prihod v Ljubljano leta 1561 pozdravili mestni piskači.Spomnili se bomo stare stolnice, kjer je Trubar pridigal kot mlad duhovnik, in špitalske cerkve sv. Elizabete, kjer je pozneje deloval kot evangeličanski superintendent pod varstvom deželnih stanov.Ne nazadnje bomo spoznali usodo njegovih knjig: videli bomo hišo, v kateri je bila Stanovska knjižnica, utemeljena leta 1569 s Trubarjevim darilom osebne zbirke, mesto, kjer je bilo med protireformacijo najbrž sežganih več njegovih tiskov, in palačo prvega Slovenca, ki je sistematično zbiral reformatorjeva dela.Sprehod zaključimo nedaleč stran od Trubarjeve hiše na Stritarjevi, v mestnem središču.Zbor ob 18h pred stavbo SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Novi trg 3, Ljubljana), predvideni začetek sprehoda 10 min čez uro.Dr. Luka Vidmar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU, se raziskovalno ukvarja s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, zlasti z Akademijo operozov, Zoisovim krogom, kulturnim nacionalizmom, knjižnicami in prepovedanimi knjigami.
Sprehod je brezplačen, obvezne prijave zbiramo na: prijava@divjamisel.org
Sprehod izvedemo v vsakršnem vremenu.
Pripravljamo v sodelovanju s sodelavcem SAZU.
Serija Nagrajene, pogovor o knjigi in knjižni nagradiMEDNARODNA NAGRADA BOOKER 2023: GEORGI GOSPODINOVTorek, 27. junij (19h)Pogovor o knjigi Georgija Gospodinova Časovno zaklonišče (Beletrina, 2022, prevod Borut Omerzel), s Katjo Šifkovič, publicistko in producentko dogodkov pri založbi Beletrina, in Andrejem Blatnikom, pisateljem, urednikom ter vsestranskim poznavalcem literarnega polja.
Besede tečejo o nagrajeni knjigi, knjižni nagradi booker 2023 , o spominu, pripovedih in mitih, ki tvorijo naše predstave o svetu in sebi, ter nenazadnje o pomenu, vplivu in dometu nagrade booker.
Pogovor pripravlja in vodi literarni kritik Sašo Puljarević.
Kaj če bi lahko odpotovali v preteklost? In to brez časovnega stroja! Vse, kar morate storiti, je le, da se odpravite v sanatorij v Švici, govori se, da je izkušnja prav zares avtentična. Morda pa se vam in vam podobnim dopade tako zelo, da razpišete referendum in kar vso državo vrnete v preteklost? A kaj je tako privlačnega na minulem času? Gre za nedolžne skomine po mladosti ali pa za nezadovoljstvo s trenutnim časom ter piškave obete prihodnosti?Kakorkoli že, v romanu Časovno zaklonišče preteklost pljuska na vse strani in zastavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko pregovorno kičasta nostalgija postane učinkovit instrument. Če je zgodovina obsojena na ponavljanje, zakaj ji pri tem ne bi malo pomagali?Nič zlonamernega ali pač?
Za roman Časovno zaklonišče je Georgi Gospodinov, eden najbolj prevajalnih in mednarodno poznanih bolgarskih avtorjev, prejel nagrado za najboljšo bolgarsko knjigo leta 2021, italijansko nagrado strega ter morda najprestižnejšo med njimi, mednarodno nagrado booker, ki si jo po pravilih nagrade deli s prevajalko v angleščino Angelo Rodel. Poleg Časovnega zaklonišča lahko v slovenščini beremo tudi njegova druga dva romana Naravni roman (1999, slov. prev. 2005) in roman Fizika žalosti (2011, slov. prev. 2015). Vsi trije so izšli pri založbi Beletrina, prevedel pa jih je Borut Omerzel.
Festival Pranger 2023 v LjubljaniPESNIŠKI VEČERSreda, 28. junij (19h)Festival Pranger | 20. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije
28. junij – 1. julij 2023 | Rogaška Slatina, Maribor, Ljubljana
Na pesniškem večeru v Vodnikovi domačiji Center svojo poezijo prebirajo:
– Andreja Štepec: Jesenožki (LUD Šerpa, Ljubljana)
– Blaž Božič: Mleček, žbunje: grobovi v njem (CSK, Ljubljana)
– Sergej Harlamov: Hypomnemata (Črna skrinjica, Ljubljana)
– Pino Pograjc: Trgetanje (Črna skrinjica, Ljubljana)
– Aleš Jelenko: Terra incognita (KUD Apokalipsa, Ljubljana)
– Lukas Debeljak: Poznati kot voda (CSK, Ljubljana)
– Uroš Zupan: Psica in poletje (Cankarjeva založba, Ljubljana)
– Miriam Drev: Zdravljenje prednikov (Hiša poezije, Ljubljana)
– Ana Svetel: Marmor (Beletrina, Ljubljana)
Dogodek povezuje dr. Sara Špelec.
Vstopnine ni, pridite, v hišo polno vznemirljive sodobne poezije!
. . .
O festivalu Pranger
Festival Pranger je edinstveno soočenje kritikov in pesnikov, ki si prizadeva za krepitev kultiviranega, a kritičnega dialoga o literaturi, s čimer skrbi za dostojanstvo umetnosti in strokovno uravnoteženo recepcijo. Na festival so povabljeni trije izbrani kritiki, od katerih vsak povabi tri svoje izbrane avtorje novih pesniških zbirk.
Poseben format pogovorov omogoča povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.Že 20. leto zapored se bodo pretresanju poezije v edinstvenem Prangerjevem formatu posvetili pesnik, pisatelj in literarni kritik Denis Škofič, kritik, urednik in doktor literarnih ved Alen Albin Širca ter literarna kritičarka in recenzentka Silvija Žnidar.
Izbrali so najvznemirljivejše pesniške zbirke, ki so izšle v preteklem letu. Njihovi avtorji in avtorice predstavljajo različne generacije in pesniške krede, s čimer Festival Pranger 2023 ponuja barvit vpogled v raznolikost sodobne slovenske pesniške produkcije.
Zadnja leta je na festivalu podeljena tudi Stritarjeva nagrada za mladega kritika.Glavnina festivala poteka v Rogaški Slatini, dodatne prireditve pa še v Mariboru in Ljubljani.
Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Več o festivalu Pranger in njegovem programu najdete na povezavi: http://pranger.siZA OTROKE
Počitniške delavnice v Pravljičnem studiu
PRIPOVEDUJMO Z ANIMACIJO!
Ponedeljek – petek, 10. – 14. julij, 10h–14h / 9+
Počitnikarje vabimo, da drugi julijski teden preživijo na delavnici animiranega filma!
Izhodišče za skupno ustvarjanje bo ena od otroških zgodb, ki so nastale v okviru projekta Pravljičnega studia (www.pravljicnistudio.si), ki na različne načine vzpodbuja razvoj pripovedovalskih kompetenc pri otrocih.
Izhajajoč iz izbrane zgodbe bodo otroci ustvarili kratek animirani film v tehniki stop animacije.
Animirana filma, ki sta nastala na preteklih delavnicah, si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
– Hruška in prijatelji > https://www.youtube.com/watch?v=GpOEmDiyNWY
– G. Začetek > https://www.youtube.com/watch?v=4M_qafe-UT0
Delavnica bo potekala pod vodstvom mentorjev Društva za izvajanje filmske vzgoje Slon.
Cena delavnice je 20 eur/udeleženca_ko.
Plačilo za udeležbo na delavnici poravnate ob začetku, prvi dan.
Malico naj imajo otroci s seboj.
V primeru, da si delavnice ne morete privoščiti, to napišite ob prijavi in vašemu otroku se potrudimo omogočiti brezplačno udeležbo.
Prijave do zapolnitve mest sprejemamo prek spletne prijavnice.Najdete jo tukaj > https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdhrIkVvTYDlrHrEmdx3Gt-JNt9od1OLR3dsumKEZ9Tb7YMSA/viewform
Produkcija: Društvo za izvajanje filmske vzgoje Slon
Soprodukcija: Vodnikova domačija/Pravljični studio
CENTER ILUSTRACIJE
Razstava Centra ilustracijeGalerija Centra ilustracije, Vodnikova domačija Center / Stritarjeva 7, Ljubljana
ANA ZAVADLAVPokrajine Calvinovih pravljic26. 5.–22. 9. 2023
Razstava ilustratorke Ane Zavadlav predstavlja izvirnike, nastale za knjigo Italijanske pravljice Itala Calvina.Ilustracije s prostorsko instalacijo iz dvodimenzionalnega sveta prehajajo v prostor.Na razstavi je prikazan proces ustvarjanja od skic do končnih ilustracij, nastalih za obsežno zbirko pravljic. Ta je ob 100. obletnici rojstva avtorja v prevodu Gašperja Maleja izšla lani pri založbi Mladinska knjiga.
Iskala sem prostore vmes, podobe, ki bodo spremljava pravljicam, ne njihova ilustracija.— Ana Zavadlav, intervju z Nino Zagoričnik v oddaji Proti etru, spet ta dež na Valu 202
Pisatelj Italo Calvino je pred več kot šestdesetimi leti iz obsežnega italijanskega pripovednega izročila izbral dvesto motivno raznolikih ljudskih pravljic in jih povezal v konceptualno izredno premišljeno in slogovno enovito knjižno zbirko. Ta si je v Italiji hitro pridobila status klasike in doživela številne prevode v tuje jezike. Kako tudi ne bi! Calvinove pravljice so poseljene s slikovitimi junaki in polne presenetljivih zapletov, prežete so s humorjem, svetlobo in značilno vitalnostjo, ki presvetli tudi najbolj krute dogodke. Vse našteto velja tudi za ilustracije Ane Zavadlav.
Ljudske pravljice so skope z opisi pokrajin in glavnih junakov. Pravijo le: neki vrt, zaraščen gozd, princesa, lepa kot sonce, čarovnica, grda kot smrtni greh …
Bralce ali poslušalce vabijo, da s svojo domišljijo in izkušnjo konkretnih, realnih prostorov po svoje napolnijo podobe pravljice.Zavadlav v svojih ilustracijah ni razbijala te neulovljive kvalitete nedorečenosti, pač pa je namesto dogodkov izrisala dogajalne pokrajine pravljic, napol resnične, napol pravljične. Kot da je v svoji domišljiji jasno uzrla prostore, v katerih so se pravljice zgodile, in jih z veščo roko, da bi jih lahko ugledali tudi mi, prenesla na papir. In nas v isti sapi povabila vanje: s potjo, ki se odpira pred pogledom bralca, s priprtimi vratci v vrt, s podobo skrivnostne princese, ki nam kaže hrbet in nas vabi, da poskušamo uzreti njen obraz …
Izrisane pravljične prostore je Zavadlav dopolnila s človeškimi in živalskimi junaki, ki ta pravljični svet naseljujejo, med njimi pa bomo zaman iskali upodobitve najbolj značilnih pravljičnih likov: ogra s peresi, hudiča, sedmeroglavega zmaja, čarovnice … Te ilustratorka radodarno prepušča naši domišljiji.– Špela Frlic, pripovedovalka, avtorica spremne besede h knjigama Italijanske pravljice 1 in 2 I. Calvina
Ana Zavadlav (1970) je akademska slikarka in ilustratorka.Diplomirala je na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam zaključila študij na specialki za grafiko.Od leta 2002 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino. Je redna sodelavka revij Ciciban in Cicido. Svoja dela je razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah. Njene ilustracije iz knjige Čriček in temačni občutek Toona Tellegena so bile leta 2019 razstavljene na knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Letos se je tam z nekaj deli s pričujoče razstave predstavila v okviru natečaja Eccellenze Italiane. Figure per Italo Calvino / Italian excellence. Illustrations for Italo Calvino, na katerem je 30 ilustratorjev, izbranih med 521 avtorjev iz 47 držav interpretiralo Calvina na svojevrsten in inovativen način.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
ZA ODRASLE
– četrtek, 7. september I 20.00ITALO CALVINO: ITALIJANSKE PRAVLJICEPripoveduje: Špela Frlic, na bobnih: David Nik Lipovac
Italijanske pravljice Itala Calvina (Mladinska knjiga, 2022, prevod Gašper Malej) so ena najbolj premišljenih, slogovno dovršenih in mednarodno priljubljenih zbirk ljudskih pravljic. S sočnim izrazjem, živimi slikami in izbrušenim ritmom upovedujejo svet, v katerem se čudeži dogajajo s čudovito samoumevnostjo, življenja pravljičnih junakinj in junakov od rojstva do poroke, z vsemi razburljivimi preizkušnjami vmes, pa se odvijejo na vsega nekaj straneh v knjigi.
Njihov humor in izraziti ritem raziskujeta pripovedovalka Špela Frlic in bobnar David Nik Lipovac.
VSTOPNINAVstopnice (8 eur) lahko kupite na Vodnikovi domačiji ter portalu in prodajnih mestih mojekarte.si.
– četrtek, 14. september I 18.00 VODSTVO PO RAZSTAVI Z AVTORICO ANO ZAVADLAV
– torek, 19. september I 11.00POGOVOR ILUSTRATORKE Z LIKOVNO UREDNICO TANJO KOMADINA
