Napovedujemo ponovni koncert skupine SALAMANDER, v sredo, 5. oktobra (20h), v dvorani domačije.
Nepričakovani naliv je avgustovski koncert legendarne zasedbe Salamander z letnega odra domačije po prekinitvi prestavil v njeno dvorano. Nekateri obiskovalci in obiskovalke so zaradi dežja s koncerta predčasno odšli, in ker v dvorani ni bilo dovolj mest za vse, ki so se razprodanega koncerta udeležili, Salamander ponovno prireja in vabi na KONCERT!
Vstopnice (10 eur) lahko kupite na Vodnikovi domačiji (TOR-PET, 10h-18h) ali prek sistema Moje karte, na povezavi.
Vse, ki ste koncert predčasno zapustili in niste spremljali njegovega poznejšega nadaljevanja, lahko vstopnico za obisk koncerta izkoristite tokrat.
Rezervacije sprejemamo po telefonu in elektronski pošti ali na domačiji v času odprtja, do najpozneje torka, 4. oktobra.
T | 059 037 510 E | [email protected] Odpiralni čas domačije | TOR-PET, 10h – 18h
Odgovore na vsa vprašanja v zvezi s programom domačije dobite pri nas, z veseljem se odzovemo!
Kontakte najdete v podpisu sporočila.
Zahvaljujem se vam za čas, vaše najave, zapise, poročanje in seveda, spremljanje pestrega dogajanja na domačiji!
Lepo pozdravljamo,
Daša in ekipa Vodnikove domačije
___
Palestina v besedah | Kulturna ambasada Palestina 2022
Kulturna ambasada Palestine je dogodek, ki v organizaciji Gibanja za pravice Palestincev poteka enkrat letno od 2012 in skozi palestinsko literaturo, glasbo, kulturo odpira prostor in spodbuja širjenje razumevanja o dogajanju v Palestini. Letos se dogodek osredotoča na vprašanje fotografije kot medija (s) poročanja o družbeno-političnem in kulturnem dogajanju.Potekala bo štiri večere, v štirih prostorih v Ljubljani, med drugim na Vodnikovi domačiji v Šiški:
PALESTINSKI FOTOGRAFSKI ARHIVI V IZRAELU
Torek, 20. september (19.30)
Gostja tokratnega dogodka, Fatima Abbadi, palestinska fotografinja, bo v živem spletnem pogovoru z Nado Pretnar (Gibanje za pravice Palestincev) spregovorila o pomenu palestinskih fotografskih arhivov in ohranjanju zgodb.
Pogovoru bo sledilo predvajanje dokumentarnega filma Looted and Hidden – Palestinian Archives in Israel (r: Rona Sela, 2017, 46′, angleški podnapisi).
Film, za katerega je njegova ustvarjalka, vizualna zgodovinarka Rona Sela, potrebovala kar dvajset let raziskovanja, predstavi zgod(b)e palestinskih arhivov, ki jih je Izrael zaplenil v 20. stoletju.
“Kot raziskovalka vizualne zgodovine razumem pomen podob in arhivov pri oblikovanju samozavedanja in nacionalne zavesti ter identitete kot tudi pomen kulture in zgodovine za družbo. Razumem tudi načrtnost in namernost, s katerima številni režimi po svetu, vključno z Izraelom, do danes ustvarjajo in zlorabljajo vizualnost za lastne cilje ter kako jo uporabljajo za grajenje znanj in zavedanj.” ̶ Rona Sela ob predstavitvi filma Looted and Hidden
Pogovor bo prek spleta potekal v angleškem jeziku, film je podnaslovljen z angleškimi podnapisi.
Dogodek se bo v lepem vremenu odvijal na vrtu domačije, v slabem v dvorani.
Vstop je brezplačen.
Vabljeni na odkrivanje Palestine skozi podobe palestinskih fotografov in fotografinj.
Pripravljamo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev
____
Letošnji dogodki (Ljubljana, 19.– 23. 9. 2022) na temo palestinskih fotografov in fotografinj ter fotografije kot medija poročanja o družbeno-političnem in kulturnem dogajanju, potekajo na Vodnikovi domačiji, v Galeriji Janeza Boljke, Pritličju ter v Slovenski Kinoteki.
PROGRAM 11. KULTURNE AMBASADE PALESTINA na ostalih lokacijah tukaj.
Serija Izbrano, nove knjižne izdaje
GLUHA SOBA MOJCE KUMERDEJ
Četrtek, 22. september (19h)
Pisateljica Mojca Kumerdej predstavlja svojo novo kratkoprozno zbirko Gluha soba (Založba Goga, 2022). Pogovor vodi Agata Tomažič.
Osem kratkih zgodb Gluhe sobe izostreno in dosledno popisuje notranji svet junakov. S svojimi brezkompromisnimi uvidi preroško razkriva srhljive, skrite sanje in grozo sveta, v katerem je najteže – a hkrati najpomembneje – ohraniti lepo in dobro v človeku.
Zgodbe v zbirki se časovno raztezajo od sedanjosti do bližnje prihodnosti. Družba, ki jo opisujejo, nima posluha za ženske, pripadnike LGBTQA skupnosti in starejše. V njih srečamo popredmetene ljudi, do skrajnosti prignan kult večne mladosti, teorije zarote v zaletu, mračne življenjske dogodke ter sodobne in potencialne pojave prihodnosti.
Avtoričin prepoznavni slog zaznamujejo humor, samoizpraševanje in naštevanje.
Do tistega poznega petkovega popoldneva sem verjela, da sem nedotakljiva. Da so strahovi, bolezni, tesnobe in nevarnosti za druge in ne zame. Ko se ozrem v preteklost, vidim žensko poznih tridesetih let, močno, neranljivo, rahlo arogantno, ki v svoji okolici ne sliši in ne opazi sporočila: Svet je lahko nevaren, svet je poln razpok in doslej si imela srečo, da ni nobena zazijala v tvoji bližini. (odlomek iz knjige)
»Gluha soba je, kot beremo v slovarju, izoliran in zaščiten prostor, ki se v bolnišnicah uporablja za osamitev okuženih bolnikov in za intenzivno terapijo, najpogosteje pa je to prostor, namenjen snemanju, s posebno oblogo, ki ščiti pred hrupom in duši neželeno odmevanje. Tako zgodbe, zbrane v tej knjigi, prisluškujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. /…/ Mojca Kumerdej je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.« (Dušan Šarotar o knjigi)
Mojca Kumerdej je literarna ustvarjalka, filozofinja, sociologinja in publicistka.
Njen pisateljski opus obsega prvenec Krst nad Triglavom (2001), dve zbirki kratkih zgodb Fragma (2003) in Temna snov (2011) ter roman Kronosova žetev (2016), za katerega je prejela nagrado Prešernovega sklada. Njena dela so prevedena v številne tuje jezike. Kot redna zunanja sodelavka sodeluje s Sobotno prilogo Dela, za katero piše o umetnosti, kulturi in znanosti.
Dogodek bo zunaj, na letnem odru domačije. V primeru neprimernega vremena bo prestavljen v dvorano.
Knjiga Gluha soba bo na dogodku na voljo za nakup po prijaznejši ceni.
KORAK DO KNJIGE
V Najmanjši knjigarni v Šiški dobite izbrane knjižne naslove, predstavljene na dogodkih na domačiji. Kupite lahko tudi knjigo Gluha soba (Založba Goga, 2022).
Nakup knjig je možen od torka do petka, od 10h do 18h.
VSTOPNINA
Pripravljamo skupaj z Založbo Goga.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Koncert skupine
HAMLET EXPRESS | Jesenske začaranosti
Torek, 27. september (19h)
Glasbena skupina Hamlet Express se v svojem dvajsetem letu delovanja vrača na odprti oder Vodnikove domačije, kjer so pred leti že imeli legendarni koncert in se nadejajo lepe ponovitve.
V preigravanju fusion šansonov se skupaj odpravimo na glasbeno popotovanje, vse od zamaknjene krhke poetike uglasbene poezije do mestnega rock’n’rolla in nepozabne Lili.
Zadnji tango v mestu bo libanonski, zato s pogumnim korakom in navdihom vabimo v hamlet-expressni konec poletja!
Nastopajo še vedno isti mladeniči in en abrahamovec:
Andraž Polič – Polo (glas, kitara, besedila, songi)
Blaž Celarec – Cubano (bobni, tolkala, glas)
Gregor Cvetko – DeFlor (kontrabas, bas kitara, glas)
Miha Petric – La Luz (akustična in električna kitara, efekti)
Povsem mogoče je, da veter prinese na oder še koga in špinaker nas bo brez meja odnesel v jesenske začaranosti!
KONCERT bo zunaj, na letnem odru domačije. Ob hladnem ali deževnem vremenu v dvorani.
KORAK DO VSTOPNIC
Vstopnice (10 eur) so za nakup na voljo na Vodnikovi domačiji (TOR-PET, 10h-18h) ali prek sistema Moje karte: https://www.mojekarte.si/en/koncert-hamlet-express/tickets-1156240.html in pred koncertom.
Serija Izbrano
O ZVEZDNI KARTI DUŠANA ŠAROTARJA OB GLASBENI SPREMLJAVI VITE MAVRIČ IN KVARTETA AKORD
Sreda, 28. september (19h)
Pisatelj, pesnik, publicist in scenarist Dušan Šarotar v pogovornem večeru z moderatorko, novinarko Patricijo Maličev predstavlja svoj novi roman Zvezdna karta (Založba Goga, 2022). Pogovor bo potekal v prepletu z glasbo, judovskimi šansoni v izvedbi Vite Mavrič in kvarteta Akord.
Ko so leta 1944 iz Sobote deportirali vse Jude, so bili med njimi tudi Roža, Evgen in Franjo, ki se je edini vrnil. Njihovo zgodbo – zgodbo o dobrih ljudeh, melanholični pokrajini in zločinu, ki jo je zaznamoval za vedno – pripoveduje služkinja Žalna.
Pripoved romana se osredotoča na življenje premožne judovske družine uspešnega trgovca Franca Schwarza ter na širše ekonomsko-socialno in kulturno okolje v Šalovcih in bližnjih mestih. Osebe v romanu so avtorjevi ne tako davni predniki. Na tem območju sta bili razširjena nestrpnost in nasilje nad Judi v Prekmurju in njihova množična deportacija v nemško taborišče Auschwitz.
V najnovejšem, skoraj boleče melanholičnem in virtuozno napisanem romanu Dušana Šarotarja Zvezdna karta [… je spominjanje] njegova osnova: ne le popisovanje dejanskih spominov, temveč njihovo naseljevanje, pretvarjanje v literaturo. (Lara Paukovič, Mladina)
Šarotar melanholijo prekmurskih ravnic in svojih prednikov mehko in jezikovno mojstrsko prenaša v besedilo Zvezdne karte. Je nosilec in zapisovalec spominov na te kraje in dogodke v njih. Roman je družinski album, ki z nekega zgodovinskega spomina obriše prah pozabe in mu pretanjeno vrne glas in podobo v barvah.
Vsako noč, ki jo je Franc prebedel ob aparatu, iskal je čisto radijsko postajo, je bilo, kljub temu da smo si zatiskali oči in ušesa, v hiši vse več mrtvih, slišalo se je zavijanje siren, bombardiranje, rušenje hiš, velikih mest in požiganje vasi, slišala sem, kako razpada svet, ki ga nisem nikoli videla niti poznala. Duhovi mrtvih so po nevidnih radijskih valovih naselili naš dom, govorili so, nas svarili, prihajali so iz Anglije, Afrike, Francije, Srbije. Roža je sama ležala v temni postelji, jaz sem v svoji sobi molila, tolažila sem se, da sanja vsaj naš mali Evgen, vendar je tudi on vse vedel.
(odlomek iz knjige)
Predstavitev knjige bodo dopolnili judovski šansoni v izvedbi Vite Mavrič in kvarteta Akord. Klezmer napevi – vesele in žalostne tradicionalne pesmi iz starega judovskega izročila, bodo odzvanjali v pesmih naroda, ki je kot piše Milan Dekleva, tisočletja preživel na begu, da bi ohranil svojo nebeško nadarjenost in izročilo prednikov. Judovske pesmi so zdravilo za ranjeno dušo, urok zoper prekletstvo, mantra za ponos in vrnjeno vero.
Vita Mavrič je vsestranska umetnica, ena vidnejših in pomembnejših slovenskih šansonjerk ter kulturnih ustvarjalk. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson, slovensko uglasbeno poezijo ter povzdignila raven besede in glasbe v neslutene višave. Njene pesmi so zgodbe slehernika, njeni značilni grleni, temni, žametni glas, pretanjena interpretacija in dramska igra pa nas popeljejo na sprehod v neki drug čas in neke druge kraje ali pa nas pustijo tukaj in zdaj, razmišljujoče o človeških stiskah.
Kvartet Akord so: Klemen Bračko (violina), Aleš Praznik (harmonika), Matjaž Brežnik (kitara) in Marjan Šeško (kontrabas).
Pesmi, ki jih Vita Mavrič in kvartet Akord izvajajo, je iz jidiša prevedel Klemen Jelinčič Boeta in prepesnil Milan Dekleva.
Dogodek bo potekal zunaj, na letnem vrtu domačije. Če vreme ne bo lepo, bo v dvorani.
Predstavljeno knjigo bo na dogodku moč kupiti ugodneje.
KORAK DO KNJIGE
V Najmanjši knjigarni v Šiški lahko dobite izbrane knjige, ki jih predstavljamo na domačiji. Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h. Med številnimi najdete tudi delo Šarotarja Zvezdna karta (Založba Goga, 2022).
VSTOPNICE
V sodelovanju z Založbo Goga.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Koncert zasedbe
SALAMANDER
Sreda, 5. oktober (20h)
Nepričakovani naliv je avgustovski koncert legendarne zasedbe Salamander z letnega odra domačije po prekinitvi prestavil v dvorano domačije.
Ker ste nekateri zaradi dežja predčasno odšli in ker v dvorani ni bilo dovolj mest za vse, ki ste se razprodanega koncerta udeležili, Salamander ponovno prireja in vabi na KONCERT!
Pesnik in glasbenik Tomaž Pengov ter pesnik in pisatelj Milan Dekleva sta zasedbo Salamander ustanovila sredi sedemdesetih. V jedru skupine so bili poleg njiju, ki sta bila tudi pisca pesmi, tedaj še Bogdana Herman, Jerko Novak in Lado Jakša.
Obujena skupina je v spremenjeni sestavi, z nekaterimi prvotnimi člani, z ustvarjanjem ponovno začela pred tremi leti.
Salamander igra in poje pesmi Milana Dekleve ter ustvarja glasbo, ki jo zaznamujejo preplet pete poezije s komponiranimi vložki ter individualna in skupinska instrumentalna improvizacija.
Salamander so:
Bogdana Herman (vokal)
Milan Dekleva (avtor besedil in glasbe, klavir)
Jerko Novak (klasična kitara, aranžma)
Božo Ogorevc (violina) in
Lado Jakša (saksofon, klarinet, flavta, tolkala)
Koncert bo v dvorani domačije. V A B L J E N I !
Vsi, ki ste pretekli koncert predčasno zapustili in niste spremljali njegovega poznejšega nadaljevanja, lahko vstopnico za obisk koncerta izkoristite tokrat.
Rezervacije sprejemamo po telefonu in elektronski pošti v času odprtja domačije (TOR-PET, 10h-18h), do najpozneje torka, 4. oktobra.
T | 059 037 510
E | [email protected]
KORAK DO VSTOPNIC
Vstopnice za koncert (10 eur) lahko kupite na Vodnikovi domačiji (TOR-PET, 10h-18h) ali prek sistema Moje karte, na povezavi.
Po knjige, ki jih predstavljamo na domačiji, vabimo v
NAJMANJŠA KNJIGARNA V ŠIŠKI
Vse knjige, predstavljene na dogodkih, lahko kupite tudi v knjigarni domačije.
Na voljo za nakup so posamezni vsebinski sklopi kot so afriška literatura, stripi in risoromani, otroška literatura, literatura nekdanje Jugoslavije, poezija ter knjige, ki jih kot novosti predstavljamo v seriji Izbrano.
V knjigarni domačije knjige lahko listate in nakupujete med torkom in petkom, od 10h do 18h, ter v času dogodkov na domačiji.
Pridi v Šiško, dan s knjigo je lepši!
