VODNIKOVA DOMAČIJA ŠIŠKA
Hiša branja, pisanja in pripovedovanja
NAPOVEDNIK DOGODKOV 2.–14. FEBRUAR
Vodnikovanje, šišenski praznik!
VABIMO NA PRAZNOVANJE 263. ROJSTNEGA DNE VALENTINA VODNIKA
Sreda, 3. februar
Na Vodnikovi domačiji 3. februarja vsako leto praznujemo Vodnikov rojstni dan. Praznovanje letos prek spleta prinašamo v domove in učilnice. Vabljeni k ogledu, vabljeni k praznovanju!
PROGRAM:
- 1. Raziskujemo rokopisno zbirko NUK / Valentin Vodnik: JEZIKOSLOVEC
– V videopredstavitvi Vodnikovih rokopisov poznavalca mag. Marijan Rupert (NUK) in dr. Andreja Legan (ZRC SAZU) spregovorita o Vodnikovih jezikoslovnih podvigih ter razkrijeta tudi nekatere skrite kotičke Narodne in univerzitetne knjižnice.
- Odkrivamo Vodnikovo Ljubljano
– Pripravili smo gradivo, s katerim se tako odrasli kot otroci lahko odpravimo na raziskovanje poti po Vodnikovi Ljubljani, ob tem pa postanemo pred Zoisovo palačo, obiščemo Gornji trg in Mestni trg, Vodnikov trg in še in še.
– V kratkih videopozdravih dr. Luke Vidmarja (ZRC SAZU) se odpravimo na Vodnikov trg in Mestni trg ter brskamo po sledeh Vodnikovega življenja in pretekle Ljubljane, ki jo v toplih mesecih spoznavamo na kolesarskih vodstvih.
- 3. Spoznavamo Valentina Vodnika / Hišna predstava Andreja Rozmana Roze: Ljubljanski vodnik našel Vodnika
– V posnetku gledališke predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika vas skozi Vodnikovo življenje in delo popoljeta Andrej Rozman Roza in Alenka Tetičković.
Video gradiva bodo od 3. februarja dalje prosto dostopna na Facebook strani in Vimeo kanalu Vodnikove domačije, za ogled gledališke predstave in gradivo, s katerim se sprehodite po Vodnikovi Ljubljani, pa nam pišite na press@divjamisel.org. Veseli vas bomo!
Vso gradivo ter dostop do predstave boste mediji prejeli 2. februarja.
Nekoč so bile ob Vodnikovem rojstnem dnevu velike šišenske zabave. Takole je bilo ob stoletnici njegovega rojstva: »Vodnikova komemoracija na 2. februarja 1858 je bila skoraj spektakularna. V Šiško so se zgrnile množice, ki so se na dvorišču in pritličnih prostorih predajale navdušenemu vzklikanju in družabnemu veseljačenju. Ločena od množic se je nastajajoča narodna elita zbrala v nadstropni sobi, v izbi, kjer se je rodil Vodnik; budna je ostala do tretje ure zjutraj, ko je v krogu izbrancev Toman uprizoril izviren ritual z zdravico in razbijanjem kozarca.«
– Marijan Dović, Vodnik, Prešeren in začetki postavljanja spominskih obeležij slovenske literarne kulture
Življenje in delo Valentina Vodnika
»Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, samo dobrih dvesto let nazaj prizadeval Vodnik s sodelavci. Kot razsvetljenski duhovnik, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, šolnik in časnikar je namreč usmerjal vse svoje moči v prenovo in uveljavitev slovenščine, ki jo je imel za temelj identitete svojega ljudstva, čeprav je imela kot jezik najnižjih slojev in kvečjemu nabožnega slovstva v primerjavi z nemščino in latinščino veliko skromnejše mesto v tedanji družbi. Še več premisleka pa zahteva od nas vprašanje, ali se lahko od tega sicer nespornega velikana sploh kaj naučimo – za sedanjost in prihodnost. Ali ni, na primer, ravno Vodnikov model rabe jezikov – posebna skrb za materni jezik na vseh ravneh in hkrati samozavestno obvladovanje tujih jezikov – še vedno uporaben tudi danes?«
– dr. Luka Vidmar
Valentin Vodnik je bil pesnik, jezikoslovec, novinar, učitelj, prevajalec, ravnatelj, arheolog – prvi na mnogih področjih. Pisal je pesmi in uganke, moderniziral slovenski jezik, urejal pratiko, napisal prvo slovnico, sestavil slovar in izdajal prvi slovenski časopis, napisal pa je tudi prvo slovensko kuharsko knjigo in babiško bukvo. Skupaj z drugimi intelektualci tistega časa je bil član Zoisovega krožka, ob tem pa tudi prvi, ki so mu v javnem prostoru pri nas postavili spomenik.
»Za to, da imamo še danes svoj jezik, je bilo potrebnih veliko srečnih naključij in prizadevnih posameznikov. Eden najpomembnejših je bil Valentin Vodnik, in sicer zato, ker se je načrtno trudil napraviti slovenščino primerno za potrebe sodobnega sveta. Čeprav je znan predvsem kot pesnik, je bil še pomembnejši kot začetnik našega časopisnega in kuharskega jezika ter kot pisec slovenskih učbenikov in slovnice, s katerimi je v času Ilirskih provinc dokazal, da je slovenščina državotvoren jezik. Pomemben je bil tudi v simbolnem smislu, saj je kot prvi slovenski pesnik dobil v Ljubljani spomenik in s tem postal v času, ko so se Slovenci že močno delili med sabo, združevalna narodobudna ikona.«
– Andrej Rozman Roza
Na domačiji smo pripravili …
V osnovni šoli se učenci z njegovo pesniško zapuščino in dediščino razsvetljenske misli srečujejo pri urah slovenščine in zgodovine, ob tem pa na Vodnikovi domačiji ponujamo raznolike dejavnosti, ki jim približajo življenje in delo Valentina Vodnika ter sporočajo, da je bil Vodnik skoraj prvi slovenski pesnik, poleg tega pa še marsikaj; bil je prvi na številnih področjih in imel je neverjetno ustvarjalno energijo. Danes si kar težko predstavljamo, da je en sam človek v relativno kratkem času na toliko področjih ustvaril toliko pomembnih temeljev, na katerih še danes stojimo – in gradimo.
Udeležite se lahko kolesarskega vodstva po Vodnikovi Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici se lahko seznanite z njegovimi rokopisi in jezikoslovnimi podvigi, ogledate si lahko gledališko predstavo Andreja Rozmana Roze o Vodnikovem življenju in delu ter na domačiji obiščete stalno razstavo Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca.
Za starejše
GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI
Četrtek, 4. februar (17h)
»Mi se ne damo, mimo korone se srečujemo na spletu!«, pravi Lada Zei. Glasna branja za starejše potekajo od sedaj vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Srečujemo se vsak iz svojega naslanjača s pametnim telefonom, računalnikom ali tablico v roki … Za vabilo na spletni sestanek pišite irena.plesivcnik@divjamisel.org, in prejeli boste povezavo do spletne sobe, kjer bo potekalo branje.
Za srečanje si pripravite knjigo ali revijo iz katere nam boste prebrali odstavek
ali dva. Ne zamudite urice veselega druženja z Lado Zei!
O seriji:
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.
Pripravlja sekcija upokojenih pedagoških delavk Ljubljana, vodi Lada Zei.
Spletne Nedelce
SPLETNA DELAVNICA NENAVADNIH ČRK / 6+
Nedelja, 7. februar (11h)
Tipograf Domen Fras oblike črk raziskuje že od otroštva, svoja odkritja pa še posebej rad deli z mladimi nadobudneži.
V nedeljo prav zanje pripravlja spletno delavnico. Na njej se bomo učili drugače gledati predmete okoli nas. Bi morda lahko spominjali na črke? Skupaj bomo iz najdenih črk sestavili fine besede in lepe stavke.
Za delo od doma poleg računalnika z internetno povezavo potrebujete še pametni telefon s kamero in dobro mero radovednosti.
Vabljeni otroci in starši, več nas bo, bolj bo veselo!
Obvezna prijava na spela.frlic@divjamisel.org.
Do konca tedna pa si lahko tukaj (https://vimeo.com/manage/506478778/general) ogledate pretekle Nedelce, Varuško za medvedke.
Priredba zgodbe, besedila uspavank in pripoved: Špela Frlic
Glasba, harfa, vokal: Zvezdana Novaković
Likovna zasnova in živali iz papirja: Marija Prelog
Video in montaža: Gaja Naja Rojec.
Spletne Nedelce so nedeljski dopoldnevi v zavetju doma, čas, ki ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Za vas izbiramo in predstavljamo najboljše otroške knjige, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
Literarni kabaret
V ISKANJU URŠKE ali KDO SE BOJI POVODNEGA MOŽA?
Stranska proslava ob kulturnem prazniku
Ponedeljek, 8. februar (20h)
Ponovitev: nedelja, 14. februar (20h)
Vodnikova domačija v sodelovanju z avtorjem Carlosom PASUALOM ob kulturnem prazniku v želji po živih, dinamičnih, privlačnejših predstavitvah literature vabi na večer v duhu kabareta, literarnih pojočih kavarn.
Protagonistka večera bo literarni lik, Urška, iz Prešernovega Povodnega moža, gostitelj pa nam bo v družbi glasbenikov, plesalk in bralcev literature predstavil eno najznamenitejših Ljubljančank ter ob tem preizpraševal utečene koncepte in splošno prevzeta mnenja o prevzetni lepotici, ki jo je kaznoval neznanec, ki so globoko zapisani v zavest Slovencev.
Poezija, govorjena beseda, glasba in ples se prepletajo v predstavi, ki se kljub žanrski navidezni lahkotnosti ne odreče literarnim in sociološkim premislekom, otrese pa se slavnostnega tona, ki pogosta spremlja literarne prireditve, ki razmišljajo ali poustvarjajo kulturno preteklost naroda, ter ponudi domišljeno zasnovano predstavo, ki vzbudi radovednost in ga obenem zabava.
V formalnem smislu se oprime strukture, značilne za predstave varieteja, kjer voditelj dogodka skupaj s pomočnico išče in najde celo vrsto izgovorov, s katerimi skuša z vseh zornih kotov prikazati izbrano temo – tokrat Urške iz Povodnega moža – pri čemer kot gosti sodelujejo Uroš Zupan, Andrej Rozman Rozman-Roza, Renata Šribar, Milena Šmit, Svetlana Slapšak ter umetniki, ki osnovnim poantam dodajo svoje gledališko-plesno-glasbene interpretacije: sodobna plesalka, ki z eno nogo vedno stoji v flamenku, Urška Centa, pevka, skladateljica, multi- instrumentalistka in preučevalka ljudskega izročila Zvezdana Novaković ter Umetniški ansambl, ki je poskrbeli za uspešno oživitev Vaudevilla v Pocket Teater Studiu (zdaj Black Box Studio): Herr P., melanholični poet, voditelj, Matilda, njegova humorna asistentka tokrat v vlogi Lepe točajke ter Mermaide, morska deklica, Lacanova učenka iz Jadranskega morja.
Proslavo boste ob napovedani uri lahko spremljali na spletu, in sicer:
– preko VIMEO kanala: za ogled pišite na press@divjamisel.org in poslali vam bomo geslo in povezavo za ogled.
– na FB profilu Vodnikove domačije
Predstava, v kateri se mešata slovenski in angleški jezik, slednji je podnaslovljen s slovenskimi podnapisi, bo po predvajanju ob polnoči umaknjena.
NAJLEPŠE VABLJENI!
SODELUJOČI:
Carlos Pascual: koncept, scenarij in režija.
Urška Centa: ples
Zvezdana Novaković: avtorska glasba, petje, harfa
Skupina Black Box Vaudeville: Mermaida, Matilda, Madam Glam in Herr P.
Andrej Rozman Roza, Renata Šribar, Uroš Zupan, Milena Šmit, Svetlana Slapšak: nastopajoči
Lepa točajka, avtorica songov in scenskih rekvizitov : Neža Bojović
Goran Medjugorac: ilustracija in animacija
Mojca Medvedšek: dramaturško svetovanje, lektura, prevodi
Leones Studio: oblikovanje zvoka, snemanje, montaža
Samo Pavlica: tehnična pomoč:
Produkcija: DIVJA MISEL / Vodnikova domačija Šiška, zanjo Tina Popovič
Koprodukcija: Malabar
Avtor Carlos PASCUAL je v Mehiki in ZDA študiral literaturo, gledališče in film. Zadnjih deset let živi in ustvarja v Ljubljani, je avtor treh knjig, redno piše za sobotno prilogo Dnevnika, svoje zgodbe objavlja v literarnih revijah in spletnih medijih (Literatura, Sodobnost, Ai Dnevnik, Delo) ter kot pisec esejev in spremnih besedil sodeluje z različnimi založbami. V Ljubljani je ustanovil neodvisni studio za razvoj intimnega gledališča, Pocket Teater Studio ter ga leta 2020 preoblikoval v Black Box Studio, ki se je spremenil v platformo za razvijanje multi-žanrskih umetnosti.
Z odrom Vodnikove domačije sodeluje že dlje časa. Najprej je ustvaril serijo klasičnih pogovorov V pogledu barbára, v katerih je spregovoril o kulturnih, socialnih in zgodovinskih temah, ki zaznamujejo slovenski prostor. Decembra smo premierno predstavili literarni kabaret Nezakonita melanholija, posvečen izidu avtorjeve istoimenske knjige (LUD Šerpa, 2020), s katerim smo skupaj nakazali smer naših prihodnjih skupnih sodelovanj na polju literature: raziskovanje formata literarnega kabareta.
Striparna
POGOVOR Z AMERIŠKO STRIPARKO ELEANOR DAVIS!
Četrtek, 11. februar (20h)
V karantenskem času s Stripolisom obujamo tradicijo daljinskih, intimnih pogovorov s hudimi tujimi avtorji in tako bomo sredi februarja gostili krasno čezlužno mojstrico: Eleanor Davis.
Že leta v striparni navdušeno kupujete njeno zbirko kratkih zgodb How to be Happy na temo iskanja sreče v času potrošništva, lani pa je precejšen pljusk naredila z risoromanom The Hard Tomorrow o naivno njuejdžerskih upornikih proti fašizmu v bližnji prihodnosti. Vmes je na plan vrgla tudi dve krasni tanjši knjižici, od katerih ena, Why Art, humorno secira pretenzije visoke umetnosti, druga You, a Bike and a Road pa pripoveduje o avtoričinem solo kolesarjenju čez pošteno porcijo ZDA.
Z izjemno striparko bo o njeni umetnosti prek zooma kramljal Izar Lunaček, na koncu pa ji boste lahko zastavljali tudi vprašanja in popokali kako njeno knjigo.
Priklopite se, luštno bo!
Pogovor bo potekal v živo preko FB profila domačije in preko zoom https://us02web.zoom.us/j/84645892916?pwd=UmFDb28vVUk2VDZwN0QzOS9kV01mQT09.
Pripravljamo v sodelovanju z Zavodom Stripolis.
G A L E R I J A
Razstava
NUŠA JURJEVIČ: Zmajski kabinet čudes
- 1. — 28. 2. 2021 / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Galerija Vodnikove domačije razstavno leto odpira z avtorsko razstavo ilustratorke in pedagoginje Nuše Jurjevič, ki ob seriji zmajskih ilustracij ponuja vpogled v raziskovalni proces znanstvene ilustratorke, publiki pa približa ustvarjalni proces in razvoj ilustratorske ideje ter oriše proces prvih raziskovalcev, ki so dokumentirali, skicirali in popisovali svet okrog sebe.
Serija ilustracij je avtoričin rezultat raziskovanja bitij, ki se gibljejo med domišljijskim svetom in stvarno realnostjo. Vez med sodobno floro in favno ter bajeslovnimi zverinami odpira področje ilustracije, ki omogoča likovno materializacijo neobstoječega. Kot pri starodavnih mitih o stvarjenju ilustratorka iz kaosa ustvarja nove podobe – nov svet.
Na razstavi avtorica v likovnem izraznem jeziku zmaje oživlja in jih postavlja ob bok pravim, otipljivim živim bitjem. Temeljni vizualni material razstave predstavlja serija šestnajstih ilustracij, na katerih je upodobljenih osem zmajev iz različnih geografskih področij. Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem ilustratorskih diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano izven naravnega konteksta v izrazito znanstveni maniri, druga pa isto bitje, ki se skriva v pripadajočem naravnem habitatu. Pri prvi gre za tehnično dosleden prikaz fiktivnega bitja, pri drugi pa je opazen osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, ki ni naključno, saj so ilustracije nastale kot plod obsežne raziskave o mitoloških izhodiščih zmajskih bitij.
Vsak zmaj izhaja iz lastnega mitološkega konteksta in se v avtoričinih očeh materializira kot pozabljeni zaščitnik, ki ga ilustracija obuja v življenje, pri tem pa se izogiba arhetipski podobi hudobnega zmaja. Tudi ilustratorski postopek poudarja povezavo med stvarnim in neotipljivim vsako bitje je bilo namreč oblikovano na podlagi ogroženih živali geografskega področja, od koder izhaja izvorna pripoved o posameznem zmaju.
Poleg serije ilustracij razstava predstavlja obsežno raziskovalno delo; skice in študije, ki sledijo maniri, s katero so znanstveni ilustratorji upodabljali novoodkrita bitja v 16. in 17. stoletju. Povezava z obdobjem velikih odkritij definira tudi formo razstave, oblikovane po navdihu znamenitih kabinetov čudes, predhodnikov današnjih muzejev. Gledalec ima tako možnost, da vstopi v kabinet raziskovalca zmajev in se pridruži fascinaciji nad bitji, ki jih ni, pa vendar obstajajo.
O avtorici
Nuša Jurjevič (1992), mag. oblikovanja vizualnih komunikacij (ALUO) in mag. poučevanja na razredni stopnji (UL PEF), je ilustratorka in pedagoginja, ki se pri svojem delu ukvarja z vlogo ilustracije v pedagoškem kontekstu, pomenom poglobljenega raziskovalnega procesa in integracijo celostne umetniške izkušnje v izobraževalni proces. Ilustrirala je več serij znanstvenih ilustracij, domišljijskih grafik in drugih projektov. Med oblikovanjem magistrske naloge Med fikcijo in stvarnostjo; Avtorska interpretacija zmajev, za katero je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, se je navdušila nad povezovanjem stvarne in domišljijske ilustracije,
Avtorica se z umetnostjo ukvarja tudi na teoretskem nivoju. S prispevki in primeri dobre prakse je sodelovala na različnih mednarodnih konferencah. Svoja dela je razstavljala v Galeriji Pedagoške fakultete, Centru kulture Španski borci, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana, Arboretumu Volčji Potok, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ipd. Za magistrsko delo Integracija plesne in likovne umetnosti v učni proces je prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. S fakulteto sodeluje kot doktorska študentka in habilitirana zunanja sodelavka – asistentka na področju vzgoje z umetnostjo.
Spremljevalni program:
- 2. 2021 ob 11.00 | 5+
Delavnica za raziskovalce zmajev, pravljično-likovna delavnica za otroke
Na delavnici bomo z avtorico razstave spoznali delo zmajeslovcev oziroma raziskovalcev zmajev, se sprehodili med zmajelikimi bitji iz vsega sveta in skicirali svoje zmaje.
Razstava z izrazito učno—didaktično naravo še posebej nagovarja mlado publiko. Šolske skupine vabimo, da se ogledu razstave pridružijo tudi preko spleta. Prijave: pia.prezelj@divjamisel.org.
______
Odpiralni čas
Torek–petek: 10.00–18.00
Sobota: 10.00–14.00
Zaprto ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih.
Informacije: Maša P. Žmitek, vodja galerije, galerija@divjamisel.org
Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Kuratorka in vodja projekta: Maša P. Žmitek
Oblikovanje: Maša P. Žmitek in Liana Saje Wang
Razstavo sofinancira: MOL – Oddelek za kulturo.
Raziskujemo bralne navade
VABIMO NA BRALNE POGOVORE V ČASU KORONE
Termin spletnega srečanja bo določen glede na razpoložljivost intervjuvancev.
Branje v času koronakrize dobiva novo težo, zato vas v času, ko moramo biti več doma,
še posebej vabimo na individualne pogovore o vaših bralnih navadah in izkušnjah, o tem,
kako doživljate branje in kako so knjige zaznamovale vaše življenje – pred in med
pandemijo. Dobrodošli bralci vseh sort, tudi tisti, ki se imate za nebralce!
Z vami se bo za namene svojega raziskovanja pogovarjala dr. Ana Vogrinčič Čepič.
Za spletni termin pišite na ana.vogrincic@guest.arnes.si
Pogovori bodo zvočno snemani, vsi osebni podatki pa anonimizirani.
Vsak intervju traja približno eno uro.
Lepo prosimo še, da pripravite kupček knjig (ali vsaj seznam naslovov), ki so za vas
posebej pomembne.
Veselimo se vašega odziva!
Raziskovanje bralnih navad je raziskovalni projekt dr. Ane Vogrinčič Čepič, ki je zaposlena na Oddelku za sociologijo in na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno zanimanje se osredotoča na kulturno in družbeno zgodovino knjige in branja in na analizo s tem povezanih sodobnih fenomenov.
————————————————————————————————————
Več informacij in fotografije:
Irena Plešivčnik, 040 162 739, irena.plesivcnik@divjamisel.org
Vodnikova domačija Šiška
Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana
Delovanje Vodnikove domačije Šiška omogoča MOL- Oddelek za kulturo
