Vodnikova domačija Šiška – Napovednik

0
50

VODNIKOVA DOMAČIJA ŠIŠKA

Hiša branja, pisanja in pripovedovanja

NAPOVEDNIK DOGODKOV 17.–30. NOVEMBER

 

Mlade rime na Vodnikovi domačiji
146. MLADE RIME

Sreda, 17. november (20h)

Na Vodnikovi domačiji od septembra domujejo Mlade rime, ki potekajo enkrat mesečno, ob sredah.

Mlade rime so pesniški večeri, namenjeni novim, neuveljavljenim pesniškim glasovom. Trudijo se prepletati različne generacije pesnikov in pesnic, v goste vabijo tudi že uveljavljene pesnike in pesnice, ostajajo pa predvsem odprte za vse, ki želijo svoje pesmi na začetku svoje pesniške poti soočiti z občinstvom.

Na večeru Mladih rim se običajno predstavi 5 do 6 pesnikov ali pesnic. Prijavi se lahko vsak, ekipa Mladih rim uredniško ne izbira, čeprav obstaja nekaj pravil: pesniki ali pesnice berejo nekje do 7 minut. Sovražni govor ni dovoljen.

Prijave za 146. Mlade rime potekajo prek FB strani Mlade rime ali kentaver@gmail.com.

 

 

Ameriški literarni mojstri

WALT WHITMAN

Petek, 19. november (19h)
Walt Whitman
(1819–1892) zaseda eno najbolj izpostavljenih mest znotraj ameriške pesniške tradicije, saj gre za enega najvplivnejših ameriških pesnikov, poimenovanega tudi kot »oče prostega verza«. A hkrati ni Whitman nič manj pomemben zaradi mnogih (svobodomiselnih) idej, ubesedenih v njegovi pesniški knjigi Listi trave, ki jo je avtor za časa svojega življenja neprenehoma spreminjal in dopolnjeval; zadnja verzija iz leta 1892 je obsegala kar 446 strani. In kot je nekje izpostavila Mary Berenson, »težko razumeš Ameriko brez Walta Whitmana«. »Walt Whitman je Amerika«, je dodal Ezra Pound. Kaj je torej tisto, kar je v njegovi poeziji najbolj ameriško oziroma drugačno na primer od evropskega duha? Kakšna je sploh njegova podoba Amerike, ki ga je izoblikovala in ki jo je tako vzneseno opeval? Kako se pri njem manifestirata demokracija, pa telo in duh? In kakšno vlogo ima pri njem transcendentalizem in kakšno običajnost? Ob vseh teh vprašanjih pa je gotovo, da je Whitmanov pesniški opus do danes ostal svež, zanimiv in privlačen, poln namigov in mere časa, kot sam zapiše v enem od verzov.

 

O Waltu Whitmanu se bo z dr. Tomažem Grušovnikom, filozofom in poznavalcem njegovega dela, pogovarjal Gregor Podlogar.

 

Dogodek je izključno spletne narave, v živo ga bomo prenašali prek FB strani domačije.

 

Dogodek je del serije Ameriški literarni mojstri, ki poteka na Vodnikovi domačiji Šiška in jo podpira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.

Spletne Nedelce

SPOZNAJMO IZUMRLE ORJAŠKE SESALCE IZ OBDOBJA KENOZOIKA

Nedelja, 21. november (11h) / 5+

Vsi poznamo največje plazilce, ki so kdajkoli živeli na naši zemlji – dinozavre. Pa poznamo tudi izumrle orjaške sesalce? Ilustratorka Maša P. Žmitek je v knjigi Po sleden velikanov, ki je pravkar izšla pri založbi Miš, v maniri znanstvene ilustracije upodobila 19 sesalcev, ki so živeli v dobi kenozoika. V spletnih Nedelcah se bomo pod vodstvom prijaznega kužka podali med platnice knjige in spoznali njihove glavne značilnosti.

Ilustracije: Maša P. Žmitek, besedilo in pripoved: Katja Preša, animacija: Andreja Goetz.

V sodelovanju z založbo Miš.

 

Dogodek je izključno spletne narave, v živo ga bomo prenašali prek FB strani domačije.

 

Spletne Nedelce so nedeljski dopoldnevi v zavetju doma, čas, ki ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Za vas izbiramo in predstavljamo najboljše otroške knjige, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.

Nedeljski otroški program sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

 

Znanstveno kazalo

KAKO SE OBNAŠAŠ?

Torek, 23. november (19h) / *Dogodek je izključno spletne narave!

Dogodek se je zgodil. Nekdo je pritisnil na sprožilec pištole, stekel v gorečo stavbo ali se zgolj nežno dotaknil roke ljubljene osebe. Kaj vse je botrovalo dejanju? Kateri živčni procesi so se odvili v možganih v sekundah in minutah pred dejanjem? Kateri hormoni so prej ure in dneve vplivali na možgansko delovanje in posredno na obnašanje osebe? Kakšna reorganizacija živčnih povezav je potekala v njej še dneve in mesece pred tem? Ali je na dejanje vplival razvoj osebe od spočetja do odraslosti? Ali je imela na njeno odločitev vpliv kultura, v kateri je odraščala in ki se je razvijala stoletja ali celo tisočletja? In nenazadnje, kakšna je morala biti več milijonov let dolga evolucija človeške vrste, da je omogočila razvoj kompleksnih možganskih povezav, potrebnih za pojav specifično človeškega obnašanja?

 

Ameriški nevroendokrinolog Robert Sapolsky v svoji obsežni knjigi Obnašaj se! Biologija človeka v najboljši in najslabši izvedbi (v slovenščini izdana pri založbi UMco, 2020) poskuša predstaviti znanstvene pristope, predvsem s področij nevrologije, vedenjske biologije, antropologije in širše nevroznanosti, k raziskovanju obnašanja ljudi v naših najboljših in najslabših trenutkih. Sapolsky se temi približa tako, da zavrti čas nazaj, od sekunde do več milijonov let v preteklost naše vrste, ter s predstavitvijo številnih znanstvenih odkritij kaže, kako moderna biologija poskuša razumeti nasprotujočo si naravo človeškega obnašanja; kako smo ljudje hkrati zmožni nesebičnega altruizma in hladnokrvnega ubijanja?

 

V pogovoru z gostoma doktorico Simono Kralj-Fišer, raziskovalko z Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ZRC SAZU, ter Tinetom Kolenikom, mladim raziskovalcem z Odseka za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan, predstavili nekatera področja raziskovanja obnašanja pri ljudeh in živalih, opisanih v knjigi Obnašaj se!, pa tudi, kako raziskovalke in raziskovalci pristopajo k tej obširni znanstveni temi.

 

Dogodek je izključno spletne narave, v živo ga bomo prenašali prek FB strani domačije.

 

V seriji dogodkov Znanstveno kazalo se ob izbranih znanstvenih izdajah redno potapljamo v naravoslovnoznanstvene vsebine in odkrivamo, kaj vse se skriva okrog nas. V pogovorih raziskovalke in raziskovalci premeljejo vse, od mikroorganizmov do črnih lukenj. Serijo pripravljamo v sodelovanju z znanstveno redakcijo Radia Študent.

Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

Ispeci pa reci
LANA BASTAŠIĆ IN MAIDA DŽINIĆ

Četrtek, 25. november (19h) / *Dogodek je izključno spletne narave!

V tokratni ediciji serije Ispeci pa reci, ki enkrat mesečno poteka na Vodnikovi domačiji in se posveča avtorjem, in avtoricam s področja nekdanje Jugoslavije, bo Maida Džinić prek spleta gostila pisateljico Lano Bastašić (1986), rojeno v Zagrebu, ki živi na relaciji Barcelona-Beograd. V Barceloni je ustanovila Šolo književnosti Bloom.

 

Lana je za svoj romaneskni prvenec Uhvati zeca  (Buybook 2019) prejela evropsko nagrado za književnost. V slovenščino je z naslovom Ujemi zajca izšel pri založbi Sanje v prevedu Dijane Matković. Za udarni roman obstaja izjemno zanimanje, preveden je že v trinajst jezikov. Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.

 

V prvencu se avtorica potopi globoko v kalne vode prijateljstva in odraščanja. Roman pripoveduje o dveh nekoč nerazdružljivih prijateljicah, ki sta delili najbolj intimne skrivnosti. Sara, pripovedovalka zgodbe, odide v tujino, Lejla ostane v Bosni. Po dvanajstih letih Sara prejme Lejlin klic, naj nujno pride do nje. Hitro spakira kovčke in se iz Dublina odpravi v Mostar. Skupaj se odpravita na Dunaj kjer se nahaja Lejlin brat Armin. Njuno srečanje in obujanje preteklosti vam bo pričaralo zanimivo in napeto branje vse do zadnje strani romana.

Lana je objavila tudi zbirke kratkih zgodb Trajni pigmenti in Ognjemeti, knjigo zgodb za otroke Nastja riše sonce in zbirko poezije Naivni triptihi o Bosni in umiranju.

 

Dogodek bo potekal v bosanskem jeziku in bo izključno spletne narave, neposredni prenos bo potekal prek FB profila Vodnikove domačije.

____

KORAK DO KNJIGE:

V Najmanjši knjigarni v Šiški vas čaka nabor knjig avtorjev s področja bivše Jugoslavije, ki ga je kurirala Maida Džinić Poljak, med njimi tudi knjiga Ujemi Zajca Lane Bastašić.

Odpiralni čas knjigarne: TOR-PET (10h- 18h) in v času dogodkov.

Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

 

 

Za starejše
GLASNO BRANJE Z LADO ZEI, PREK SPLETA

Četrtek, 25. november (11h)

Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.

Za srečanje si pripravite knjigo ali revijo, iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva, ter očala za branje. Ne zamudite ure veselega druženja z Lado Zei!

____
Prisluhnite tudi prispevku o glasnem branju na VAL 202 (tukaj), v katerem Lada Zei pove:

“Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš, ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed.”

“Pravijo, da je s knjigami tako: ne beri slabih knjig, ker je dobrih preveč, da bi bral slabe. Dobre knjige v tebi nekaj spremenijo, tudi če tega ne znaš ubesediti. Sprememba je vidna pozneje, ko postaneš besedno in miselno bolj bogat, tudi možgani hitreje delajo.”

Za sodelovanje pišite na irena.plesivcnik@divjamisel.org.

Pripravlja in vodi Lada Zei.

 

N A T E Č A  J

 

Natečaj za otroke do 9. leta starosti
POVEJ IN POSNEMI ZGODBO!

Prijave sprejemamo do 15. decembra

Pripovedovanje zgodb je eden najbolj temeljnih človekovih načinov komuniciranja in tudi zabavna in ustvarjalna igra. Otroci so lahko odlični pripovedovalci, mimogrede si izmislijo zgodbo. Če je vašemu otroku pripovedovanje in izmišljevanje zgodb v veselje, je tale natečaj kot nalašč zanj. Vabimo ga, da svojo pripoved ob pomoči staršev posname s telefonom.
Pripoved je lahko čisto kratka, a naj ne bo daljša od petih minut. Lahko je domišljijska ali pa otrok pripoveduje o svojih zanimivih in nenavadnih dogodivščinah. Najbolje je, če je zgodba povedana spontano in si jo otrok morda celo izmišljuje sproti. Ne iščemo na pamet naučenih ali prebranih zgodb.

Posnetke pripovedovanj otrok in napotke za uspešno snemanje zgodbe poiščite na www.pravljicnistudio.si.

Posnetek nam v čim boljši kvaliteti pošljite na prijava@divjamisel.org.
V mailu pripišite naslednje podatke:
– ime in starost otroka,
– naslov zgodbe (če je otrok zgodbi dal naslov),
– telefonsko številko in mail starša ali skrbnika.

10 najbolj posrečenih pripovedi bodo s po eno ilustracijo pospremili slovenski ilustratorji in ilustratorke. Otroci bodo v zahvalo za zgodbo prejeli print ilustracije s podpisom ilustratorja. S posebnim dovoljenjem staršev bomo izbrane zgodbe objavili v spletni poslušalnici zgodb otrok, ki nastaja v okviru Pravljičnega studia na Vodnikovi domačiji.

Natečaj je odprt do 15. decembra.

Želimo vam veliko pripovedovalskega navdiha in dobrih zgodb,
ekipa Pravljičnega studia na Vodnikovi domačiji

Projekt Pravljični studio delno sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.

 

 

R A Z I  S K O V A N J E  B R A L N I H  N A V A D

Vabimo te na individualni
BRALNI POGOVOR

Lepo vabljeni na individualni pogovor o branju. O tem, kako berete, kakšni so vaši bralni rituali, kako so knjige zaznamovale vaše življenje, ali se vaše bralno vedenje morda spreminja skozi čas in še o marsičem, se bo z vami za namene svojega raziskovanja pogovarjala dr. Ana Vogrinčič Čepič.

Dobrodošli bralci vseh sort – tudi če ste nazadnje brali v osnovni šoli, če berete samo še po spletu ali pa se morda sploh nimate za bralce!

Za termin pišite na ana.vogrincic@guest.arnes.si
Pogovori trajajo približno uro in pol, so zvočno snemani, osebni podatki pa anonimizirani.
Če je mogoče, s seboj prinesete kupček knjig (ali vsaj seznam naslovov), ki so za vas posebej pomembne.

Veselimo se vašega odziva!

 

 

 

 

————————————————————————————————————

Več informacij in fotografije:

Irena Plešivčnik, 040 162 739, irena.plesivcnik@divjamisel.org

 

Vodnikova domačija Šiška
Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana

Delovanje Vodnikove domačije Šiška omogoča MOL- Oddelek za kulturo