Vodnik bi praznoval 264. rojstni dan
VODNIKOVANJE, ŠIŠENSKI PRAZNIK
Četrtek, 3. februar
Spomin na Vodnikovo življenje in delo in njegovo zapuščino ohranjamo in oživljamo na Vodnikovi domačiji v Šiški, kjer vsako leto na dan, ko bi praznoval rojstni dan, pripravljamo praznovanje – Vodnikovanje, nekdaj velik Šišenski praznik!
Vsako leto ob Vodnikovanju odkrivamo eno poglavje iz življenja in dela Valentina Vodnika.
Valentin Vodnik, ki bi 3. februarja letos praznoval 264. rojstni dan, je bil prvi na številnih področjih, tudi v novinarstvu in publicistiki. Najprej je pisal pratike, leta 1797 pa je izšla prva številka Lublanskih novic, prvega časopisa v slovenskem jeziku. Vodnik je za časopis pisal, prevajal in ga urejal. Danes, ko lahko v slovenskem jeziku beremo na stotine časopisov, revij in drugih publikacij, se ne zavedamo dovolj prelomnosti Vodnikovega dosežka. Pot do njega je bila dolga, težavna in negotova.
Video prispevek o Valentinu Vodniku – novinarju bo zaradi bolezni in karanten žal objavljen z manjšo zamudo.
Ob tem pa ponovno delimo lansko epizodo Valentin Vodnik- jezikoslovec ter vabimo k ogledu in deljenju: https://www.youtube.com/watch?v=QPLuyImwgaU
Program Vodnikovanja 2022:
9.00 in 11.00 Druženje z Valentinom za osnovnošolce; vodstvo po Vodnikovi domačiji
16.30 Vodstvo po Vodnikovi Ljubljani z dr. Luko Vidmarjem; zbor ob 17.00 na Trgu francoske revolucije, pred spomenikom.
18.30 Vodstvo po stalni razstavi z dr. Marjanom Rupertom
20.00 Hišna predstava: Andrej Rozman Roza: Ljubljanski vodnik našel Vodnika; ogled prek spleta!
Pridi!
Vsi programi so brezplačni.
—–
n.b. – Nekoč so bile ob Vodnikovem rojstnem dnevu velike šišenske zabave. Takole je bilo ob stoletnici njegovega rojstva:
»Vodnikova komemoracija na 2. februarja 1858 je bila skoraj spektakularna. V Šiško so se zgrnile množice, ki so se na dvorišču in pritličnih prostorih predajale navdušenemu vzklikanju in družabnemu veseljačenju. Ločena od množic se je nastajajoča narodna elita zbrala v nadstropni sobi, v izbi, kjer se je rodil Vodnik; budna je ostala do tretje ure zjutraj, ko je v krogu izbrancev Toman uprizoril izviren ritual z zdravico in razbijanjem kozarca.«
– Marijan Dović, Vodnik, Prešeren in začetki postavljanja spominskih obeležij slovenske literarne kulture
_ _ _
PROGRAM, PODROBNEJE:
ZA ŠOLE
9.00 in 11.00: DRUŽENJE Z VALENTINOM VODNIKOM – obisk vodnikove domačije za osnovnošolce 3. triade (7.-9. razred)
Življenje in delo Valentina Vodnika
Zgodbe Vodnikovega življenja in njegovih ustvarjalnih bojev spoznavamo na odru podstrešne dvorane domačije. Skozi pripovedovanje izkušene pripovedovalke jih na velikem platnu spremljamo ob duhovitih ilustracijah Milanke Fabjančič.
Valentin Vodnik je bil pesnik, jezikoslovec, novinar, učitelj, prvi na mnogih področjih. Pisal je pesmi, uganke, izdajal pratiko, prvo slovnico in prvi časopis v slovenskem jeziku. Napisal je prvo slovensko kuharsko knjigo in babiško bukvo. Skupaj z drugimi intelektualci tistega časa je bil član Zoisovega krožka. Bil je tudi skoraj prvi slovenski pesnik, ki so mu postavili prvi spomenik v javnem prostoru.
Ogled stalne razstave o Valentinu Vodniku
Stalna razstava o življenju in delu Valentina Vodnika, Slovenščina oživljenja in druge zmage zadovoljnega Kranjca Valentina Vodnika, je zasnovana kot sklop štirih interaktivnih omar. Ob samostojnem raziskovanju ob posameznih vsebinskih sklopih, ki jih spremljajo humorne ilustracije Milanke Fabjančič, opazimo tudi prvi slovenski časopis Lublanske novize, majhno slovensko pratiko, minerale, ki jih je zbiral Zois.
Avtor razstave in besedil je mag. Janez Polajnar (MGMLJ); soavtorice razstave: Teja Ideja, Ana Kosi, Milanka Fabjančič, soavtorja besedil in strokovna sodelavca: dr. Marijan Dović in dr. Luka Vidmar.
Vodnikov kviz
Po ogledu in vodstvu po stalni rastavi učencem v dvorani (po želji) pripravimo kviz o življenju in delu Valentina Vodnika. Razdeljeni v skupine tekmujejo za Vodnikovo značko. Vprašanja so prilagojena glede na starostno skupino in vsebujejo tako vsebinska kot slikovna vprašanja. Skozi kviz učenci obnovijo in poglobijo pridobljeno znanje o življenju in delu Valentina Vodnika ter se ob tem tudi zabavajo.
Ob Vodnikovanju je voden obisk Vodnikove domačije brezplačen!
Termin: četrtek, 3. febuar ob 9.00 ali 11.00
Trajanje: 45 min (brez kviza) / 70 min (s kvizom)
Prijave: katja.presa@divjamisel.org
ZA SPLOŠNO JAVNOST:
16.30 VODSTVO PO VODNIKOVI LJUBLJANI Z DR. LUKO VIDMARJEM
Dr. Luka Vidmar, eden največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, nas bo popeljal na izlet po Vodnikovi Ljubljani, v okviru katerega bomo obudili spomin na stavbe, v katerih je teklo Vodnikovo življenje.
Postaje:
- Ilirski steber z verzi Vodnikove Ilirije oživljene
- Križanke, kjer je Vodnik preučeval ostanke rimske Emone
- palača Žige Zoisa, kjer so se zbirali takratni intelektualci
- cerkev sv. Jakoba z nekdanjo jezuitsko gimnazijo, v katero je Vodnik hodil kot dijak, pozneje pa se je k cerkvi vrnil kot kurat
- Mestni trg in hiša, kjer je bila knjigarna Korna – založnika Vodnikove Velike in Male pratike
- tržnica, kjer je bilo poslopje nekdanjega frančiškanskega samostana, kjer je Vodnik študiral, oziroma poslopje liceja, kjer je Vodnik deloval kot gimnazijski profesor
- mesto Egerjeve tiskarne, kjer so tiskali Vodnikove knjige, tudi Lublanske novice
- Miklošičeva ulica, kjer je Vodnik živel pred smrtjo in kjer je tudi umrl
Dobimo se ob 17.00 na Trgu francoske revolucije, pred spomenikom.
Prijave zbiramo na: press@divjamisel.org
V primeru dežja vodstvo odpade.
18.30 VODSTVO PO STALNI RAZSTAVI Z DR. MARJANOM RUPERTOM
Na vodstvu/predavanju mag. Marijana Ruperta iz Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice se bomo sprehodili po posameznih obdobjih življenja in dela našega znamenitega razsvetljenskega ustvarjalca in učenjaka, ki je v marsičem postavljal temelje slovenskega jezika in umetnega pesništva. Spremljala ga bo projekcija pomembnejših dokumentov in del iz zakladnice nacionalne knjižnice. Vodnik se v njih razkriva kot izjemno plodovit in vsestranski graditelj kulture in humanističnih znanosti na mnogih področjih. Ne velja le za prvega slovenskega pesnika, deloval je kot profesor, duhovnik, slovaropisec, jezikoslovec, prevajalec, novinar, ljubiteljsko se je ukvarjal še z numizmatiko, epigrafiko, mineralogijo in bil pri nas eden prvih intelektualcev, ki so začeli iz študijskih in turističnih nagibov zahajati v gore. Spoznali bomo tudi njegov duhovit karakter, ki se zrcali v pesmih in priložnostnih zapisih.
Vodstvo bo potekalo na Vodnikovi domačiji v okviru stalne razstave Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega kranjca Valentina Vodnika. Avtorji razstave so mag. Janez Polajner, Mlanka Fabjančič (ilustracije) in Teja Ideja (oblikovanje).
20.00 Spletni ogled (hišne) predstave
ANDREJ ROZMAN ROZA: LJUBLJANSKI VODNIK NAŠEL VODNIKA
Valentin Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen.
Dvesto let po svoji smrti se na prizorišču ekološke nesreče na robu Ljubljane Valentin Vodnik pojavi, da nam pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig.
Na odru se odvije intervju, ki zavrti slovensko zgodovino za 200 let nazaj!
Igrata:
Alenka Tetičkovič kot samozaposlena novinarka Sanja Ažurov
Andrej Rozman Roza kot Valentin Vodnik iz posmrtnega sveta
Režija: Andrej Rozman Roza
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar
Svetovanje za Vodnikov jezik: doc. dr. Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
V uvodnem videu nastopajo: Janja Majzelj, Branko Završan, Ivan Peternelj, Ludvik Bagari in Janez Škof.
Predstava se bo ob 20.00 odvrtela na FB strani ter Youtube kanalu Vodnikove domačije (https://www.youtube.com/watch?v=xW8egwIZvwg).
Produkcija Rozinteater in Vodnikova domačija.
Predstavo sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.
_ _ _
IZJAVE O PRISPEVKU VALENTINA VODNIKA K SPLOŠNI RABI SLOVENŠČINE
»Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, samo dobrih dvesto let nazaj prizadeval Vodnik s sodelavci. Kot razsvetljenski duhovnik, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, šolnik in časnikar je namreč usmerjal vse svoje moči v prenovo in uveljavitev slovenščine, ki jo je imel za temelj identitete svojega ljudstva, čeprav je imela kot jezik najnižjih slojev in kvečjemu nabožnega slovstva v primerjavi z nemščino in latinščino veliko skromnejše mesto v tedanji družbi. Še več premisleka pa zahteva od nas vprašanje, ali se lahko od tega sicer nespornega velikana sploh kaj naučimo – za sedanjost in prihodnost. Ali ni, na primer, ravno Vodnikov model rabe jezikov – posebna skrb za materni jezik na vseh ravneh in hkrati samozavestno obvladovanje tujih jezikov – še vedno uporaben tudi danes?«
– dr. Luka Vidmar, ZRC SAZU
»Za to, da imamo še danes svoj jezik, je bilo potrebnih veliko srečnih naključij in prizadevnih posameznikov. Eden najpomembnejših je bil Valentin Vodnik, in sicer zato, ker se je načrtno trudil napraviti slovenščino primerno za potrebe sodobnega sveta. Čeprav je znan predvsem kot pesnik, je bil še pomembnejši kot začetnik našega časopisnega in kuharskega jezika ter kot pisec slovenskih učbenikov in slovnice, s katerimi je v času Ilirskih provinc dokazal, da je slovenščina državotvoren jezik. Pomemben je bil tudi v simbolnem smislu, saj je kot prvi slovenski pesnik dobil v Ljubljani spomenik in s tem postal v času, ko so se Slovenci že močno delili med sabo, združevalna narodobudna ikona.«
– Andrej Rozman Roza
