Ob tem ob tridesetletnici pričetka vojne in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo najavljamo serijo dogodkov s skupnim naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, s katerimi skupaj s številnimi partnerji obeležujemo obletnico.
Obeležitev tridesetletnice pričenjamo z odprtjem razstave spominov v Galeriji Vžigalica, v sredo, 6. 4.!
Razstava, ki se bo odvila na 2 lokacijah (Galerija Vžigalica in s kasnejšim odprtjem Galerija Vodnikove domačije), je osnovana na spominih, ki jih je prispevalo 45 posameznikov in posameznic.Ob razstavah spominov pripravljamo širok spremljevalni program (otvoritvena okrogla miza, ki jo bo vodil Ervin Hladnik Milharčič; pogovori; koncert Podalpski sevdah v Preddverju Križank, s po več kot dvajsetih letih zbranima zasedbama Dertum in Vali ter Vladom Kreslinom in Damirjem Imamovićem; fotografska razstava Mladininih fotografov v Galeriji Fotografija; predstavitev gledališke skupine pregnancev Nepopravljivi optimisti; projekcija filma v sklopu Festivala migrantskega filma; okrogla miza o novem valu sevdaha…).
Novinarsko konferenco, na kateri vam bomo predstavili program, prirejamo v ponedeljek, 4. 4. ob 11. 30, na Vodnikovi domačiji. Nanjo vas v kratkem povabimo v ločenem sporočilu.Na voljo smo vam in hvaležni bomo za vsa izkazana zanimanja, dodatna vprašanja, objave in zapise o dogajanju na domačiji!Kontakti:Tina Popovič, programska vodja Vodnikove domačije Šiška, [email protected]Daša Ložar, stiki z javnostmi, 031 327 544, [email protected]
P R O G R A M
Znanstveno kazalo
JE SODELOVANJE V NAŠI NARAVI?
Torek, 29. marec (19h)
V seriji dogodkov Znanstveno kazalo se ob izbranih znanstvenih izdajah potapljamo v naravoslovno znanstvene vsebine in prek njih odkrivamo, kaj vse se skriva okrog nas. Raziskovalke in raziskovalci premeljejo vse, od mikroorganizmov do črnih lukenj. Tokrat o sebičnosti in preseganju te s sodelovanjem!
Pogovor vodi Bronja Vencelj Merc, magistrska študentka molekularne in funkcionalne biologije (Znanstvena redakcija Radia Študent).
Je sebičnost zapisana v naših genih? Pripadniki psevdoznanstvenih ideologij, kot je bil socialni darvinizem, so evolucijski pojem »preživetja najmočnejših« pogosto uporabili za upravičevanje družbenih neenakosti pod nebrzdanim kapitalizmom. Toda kaj, če v naši naravi ni le golo koristoljubje – ampak tudi sodelovanje? Anarhistični mislec in naravoslovec Peter Kropotkin je v zbirki esejev z naslovom Vzajemna pomoč kot dejavnik evolucije (Mutual Aid: A Factor of Evolution, Dover Publications, 2006) predlagal revolucionarno idejo – da gonilo evolucije ni zgolj tekmovanje, temveč tudi kooperacija. Organizmi se za preživetje v negostoljubnem okolju zanašajo na vzajemno pomoč, nekakšno obliko solidarnosti med soborci v istih okoliščinah. Vzajemna pomoč letos praznuje 120 let od prve izdaje. Toda zamisli, podane v Kropotkinovi zbirki esejev, so daleč od zastarelih.V lani izdani knjigi Socialni instinkt: kako je sodelovanje oblikovalo svet (The Social Instinct: How Cooperation Shaped the World, Vintage Publishing, 2021) pisateljica Nichola Raihani predlaga, da odnose med živimi bitji v veliki meri usmerja kooperacija med njimi. Pri tem se sklicuje na številne primere z različnih koncev živalskega sveta – od ščinkavcev do gozdnih mravelj – v katerih so organizmi v vzajemno koristnem razmerju s pripadniki iste ali druge vrste. Avtorica s pomočjo živalskih modelov razišče različne vidike sodelovanja od vzreje potomcev do grajenja skupnosti ter svoja spoznanja prenese na tistega opičjaka, ki ga je kooperacija privedla med najbolj uspešne vrste na planetu – človeka.
Pogovor poteka v živo v dvorani domačije.
Posnetek dogodka bo na ogled na YT kanalu domačije in RŠ.
Serijo pripravljamo v sodelovanju z Znanstveno redakcijo Radia Študent.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Antiavtoritarni bralni krožek
O KNJIGI EKONOMIJA IN RAZREDNA STRUKTURA NEMŠKEGA FAŠIZMA
Sreda, 30. marec (19h)
Začenjamo novo serijo pogovorov na protifašistične teme – bralni krožek z Miho Zadnikarjem!
Prvo srečanje uvajamo z izjemno študijo, delom Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma marksističnega ekonomista in filozofa Alfreda Sohn-Rethela (1973).
V prevodu Amalije Maček in s spremno besedo Leva Centriha ga je izdala Založba Sophia (2012).
Bralni krožek pripravlja, vodi in k debati vabi Miha Zadnikar, znani kulturni in družbeni aktivist, alternativni teoretik, mislec, bralec in poslušalec.
Dandanes so zelo veliko v rabi sintagme, koncepti in pojmi kot so novi desni radikalizem, (post)fašizem, neonacizem, desni populizem, novi totalitarizem, skrajna desnica… V zapisanem in izgovorjenem se velikokrat uporabijo prehitro, a je njihova raba (žal) vse pogosteje tudi zelo upravičena. Kadar hočemo z dvema izrazoma objeti odpor tako do zgodovinske kot tudi do današnje pojavnosti vsega omenjenega — in še česa — po navadi rečemo, da smo protifašistični ali/in antiavtoritarni.
Koliko se lahko pri tem zanašamo na starejše analize vseh mogočih pretenj? Bi morali pri tem početju uporabljati nov jezik? Kaj je pravzaprav antifa in kakšna je vloga socialnega anarhizma v tem času? Kako se izognemo ponavljanju starih metod boja? Kaj se je zgodilo, da kljub pouku iz preteklosti nismo bili sposobni zaustaviti novih groženj? Pri tem se postavlja še in še vprašanj.
Na prvem srečanju bomo razpravljali o tem, kaj vse — oziroma kakšno pripravo — terja od nas kritično in produktivno motrenje, če nočemo, da to spodrsne v kliše in naposled ne izgubimo tal pod nogami v navzkrižnem ognju pretiranega obkladanja z »velikimi besedami« in krepkimi pojmi.
Redna mesečna srečevanja ponujajo še celo knjižnico temeljne antiavtoritarne literature. V prihodnje se nam pridružijo tudi gostje, ki bodo po pogovoru podali svojih pet knjižnih enot.
Razkrijemo jih na prvem dogodku!
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Galerija domačije | Bobri na domačiji
VSAK KAJ ZNA / 5+ / 70 min
Pripovedovanje, družinsko vodstvo in delavnica z avtorico
Sobota, 2. april (11h)
Ob ilustracijah Anke Kočevar in pripovedi Katje Preša bomo spoznali zgodbo Vsak kaj zna
Darje Divjak Jurca, ki ga bo pospremilo družinsko vodstvo po razstavi z avtorico ter delavnica na kateri bodo otroci z ilustratorko ustvarjali vinjetne ilustracije živali v tehniki kolaža.
V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Prijave na delavnico: [email protected]
Nedelce | Bobri na domačiji
PO SLEDEH VELIKANOV / 6+
Nedelja, 3. april (11h)Nekoč, pred davnimi časi, po izumrtju dinozavrov, so na Zemlji živele, korakale in plavale velikanske živali. Spoznali jih bomo čisto od blizu, saj bodo pred nami oživele na velikem platnu. V njihovo družbo nas bo popeljal majhen kužek, ki ga skupaj s temi starodavnimi bitji najdemo v knjigi Po sledeh velikanov.Devetnajst nenavadnih živali je natančno ilustrirala ilustratorka Maša P. Žmitek, ki se nam bo pridružila po pripovedovanju in otrokom pokazala, kako so nastajale ilustracije. Od preučevanja okostij v različnih svetovnih muzejih pa do končne podobe v knjigi.Pripoveduje: Katja Preša, animacija ilustracij: Andreja Goetz, ilustracije: Maša P. Žmitek.
Brezplačne vstopnice so bile razdeljene v okviru festivala Bobri. Morebitne preostale vstopnice bodo na domačiji na voljo še na dan dogodka, pol ure pred začetkom.
Rezervacije sprejemamo na: [email protected].
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše zgodbe na najrazličnejše načine postavljamo na oder, se o njih pogovarjamo in zabavamo.
Nedeljski otroški program sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
O afriški literaturi
O KNJIGI KAKO JE EVROPA PODRAZVILA AFRIKO
Torek, 5. april (19h)
Vabimo na predstavitev in pogovor o knjigi Kako je Evropa podrazvila Afriko (Založba /*cf., 2021), gvajanskega postkolonialnega misleca Walterja Rodneya.
O knjigi, ki si je že ob prvi izdaji pridobila status sodobne klasike in temeljne literature na področju afriških in (post)kolonialnih študij, se bo Aleksandra Gačić pogovarjala z Goranom Vraneševičem, docentom filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V knjigi Walter Rodney združi obe plati svojega delovanja. Zgodovinsko raziskavo, podkrepljeno s strokovnimi in znanstvenimi viri ter privlačen, razumljiv način upovedovanja. Ta je namenjen vsem, ki si želijo razumeti vpetost Afrike v svetovni kapitalski sistem od zgodnje moderne naprej. Rodney pokaže, da so stiki med Evropo in Afriko ne samo pripeljali do podrazvoja slednje (demografska ekstrakcija zaradi transatlantske trgovine s sužnji, ekonomsko izkoriščanje), temveč je bil ta toliko večji, ker se je tako Evropa razvijala hitreje, kot bi se sicer. Posledice kolonialističnega podrazvoja Afrike so še vedno aktualne, njihova odprava pa nujna za enakomeren razvoj afriškega kontinenta v primerjavi z ostalim svetom. Prevod knjige zapolnjuje vrzel na področju omenjenih študij, hkrati pa dopolnjuje razumevanje vloge Evrope v svetovnozgodovinskih in ekonomskih procesih.
Walter Rodney (1942–1980) je bil vplivna osebnost na akademskem in civilno-družbenem področju. Kot zgodovinar se je ukvarjal z afriškimi študijami in Afriko nasploh; zahodno afriško obalo, Gvajano in Sovjetsko zvezo. Poleg tega je bil aktivist in politik, univerzitetni predavatelj, pedagog in izrazit kozmopolit. Življenjska pot ga je vodila iz rodne Gvajane na Jamajko, v Anglijo, Tanzanijo. Umrl je v politično motiviranem bombnem atentatu.
Dogodek bo potekal v živo v dvorani domačije. Posnetek bo na voljo na YT kanalu domačije.
KORAK DO KNJIGE:V Najmanjši knjigarni v Šiški najdete nabor knjig, ki jih predstavljamo na domačiji, med njimi tudi temeljno knjigo afriških študij Kako je Evropa podrazvila Afriko.
Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h.
Dogodek pripravljamo skupaj z Založbo /*cf.
Literarne prireditve na domačiji sofinancira MOL-Oddelek za kulturo in so del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Za starejše
GLASNO BRANJE Z LADO ZEI, V ŽIVO!
Četrtek, 7. april (11h)
Prišla je pomlad in z njo se ponovno v živo, vrača pozabljen čar glasnega branja in poslušanja! Odkriva ju vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini. Glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane, nas spravlja v dobro voljo in zariše široke nasmehe.Za srečanje, tokrat ponovno v živo na domačiji, si pripravite knjigo ali revijo, iz katere nam boste prebrali odstavek ali dva, ter očala za branje.
Glasnobralke in glasnobralci – pridružite se uri veselega druženja z Lado Zei!
Za sodelovanje pišite na: [email protected].Pripravlja in vodi Lada Zei.
Vodnikov vodnik po humanistiki – VVH
NONUMENTI: POZABLJENI PROSTORI, PRAKSE IN OBJEKTI
Tretje predavanje | MILOŠ KOSEC: Infrastruktura po koncu funkcionalizma
Četrtek, 7. april (19h)
Vodnikov vodnik po humanistiki je ciklus predavanj na izbrano krovno temo, ki jo obravnavamo in premišljujemo z več vidikov. Letošnja serija VVH nosi naslov NONUMENTI: Pozabljeni prostori, prakse in objekti.
Serijo snujemo in pripravljamo v sodelovanju z Založbo /*cf.
Miloš Kosec (arhitekt in publicist, član Nonument Group) bo izhajajoč iz del Atenska listina Le Corbusierja (Založba /*cf., 2022) in Funkcionalizem danes (1965) Theodorja Adorna v predavanju na primeru treh slovenskih nonumentov, modernističnih infrastrukturnih projektov, ki naj bi se slabo postarali, poskušal ugotoviti, kaj nam o modernističnem projektu po njegovem izpetju, govori domnevno najbolj utilitarni del grajenega sveta – infrastruktura.
Med glavnimi tezami temeljnega dokumenta modernega urbanističnega načrtovanja Atenske listine in esejem za avtonomijo arhitekture Funkcionalizem danes se kaže tridesetletni razkorak med mainstreamizacijo in zatonom modernističnega projekta. Kaj se zgodi s funkcionalizmom, ko ta postane nefunkcionalen? Je bil sploh kdaj (predvsem) funkcionalen? Ali je bila morda v njegove inavguralne postulate uporabnosti in racionalnosti že od samega začetka zasajena kal propada? Predavanje podaja nekatere odgovore na zastavljena vprašanja.
Njegov zaključek spremlja video Pionirska proga, ki funkcionalno zaokroža nekatere aktualne primere nonumentov Koščevega predavanja.
KORAK DO KNJIGE:V Najmanjši knjigarni v Šiški najdete nabor knjig, ki jih predstavljamo na domačiji, med njimi tudi Atenska listina Le Courbusierja (Založba /*cf., 2022). Knjige lahko nakupujete od torka do petka, od 10h do 18h.
Idejna zasnova in organizacija: Založba /*cf., Divja misel in Vodnikova domačija ŠiškaPartnerja: MoTa in Nonument Group
Ciklus predavanj podpirata MOL- Oddelek za kulturo ter Javna agencija za knjigo RS.
I z o b r a ž e v a n j e
!!! Prijave zbiramo do četrtka, 31. 3. 2022 na naslovu [email protected].
TEČAJ DRAMSKEGA PISANJA S KIM KOMLJANEC
5. april – 31. maj, 8 terminov ob torkih, od 15.45 do 17.45
Zaradi izjemnega zanimanja ponovno razpisujemo tečaj dramskega pisanja. Število mest je omejeno, zato se prijavite čim prej.
Pisanje za oder ima lahko različne forme in seveda nešteto tem in vsebin. A vedno se beseda s papirja preseli v prostor, na oder. Ta izziv pa zahteva posebno znanje in spretnosti. Skozi osem srečanj se bomo soočili z različnimi elementi drame, kakor jih je definiral Aristotel, nato pa bomo Aristotelove ideje preizkusili skozi praktične vaje, jih preizpraševali, nadgrajevali, obračali na glavo ali postavljali na trdna tla. Okvirni načrt dela je sledeč:
1. KJE ZAČETI: katera ideja bo vzdržala v dramski formi, kako spodbuditi svojo domišljijo, kje se lotiti pisanja;
2. ZGODBA IN ZGRADBA: zgodba vs. fabula, zorni kot, kako pripovedovati brez pripovedovanja;
3. TEMA IN ZGRADBA: kje vse prebiva tema, kakšna zgradba najbolje služi izbrani temi;
4. DRAMSKE OSEBE: v čem so drugačne in v čem podobne resničnim osebam, kako ustvariti prepričljive like, kdaj vodi lik in kdaj zgodba, koliko oseb potrebuje posamezna zgodba;
5. DIALOG IN AKCIJA: v čem je dramski dialog drugačen od tistega v romanu ali pripovedki, akcija vs. aktivnost; podtekst ali kaj govorijo dramski liki, da ne bi povedali tega, kar v resnici čutijo;
6. KAKO NAJTI SVOJ SPECIFIČNI IZRAZ: zakaj pišem za oder, kje se skriva in kakšen je moj avtorski subjekt;
7. DRAMSKI PROSTOR IN ČAS: razlika med fikcijskim prostorom in scenografijo, med dramskim in odrskim časom;
8. ČRTANJE, DOPISOVANJE, PREDELOVANJE BESEDILA, SODELOVANJE Z IGRALCI_KAMI IN REŽISERKAMI_JI: kako popraviti besedilo, ne da bi izgubili njegovo moč; kdaj je dramsko besedilo sploh dokončano?
V vsakem od osmih srečanj bo nekaj časa namenjenega tudi individualni praktični nalogi – pisanju. S pomočjo teh nalog boste udeleženci lahko razvijali eno ali več idej za svoje lastno dramsko besedilo.
KAJ POTREBUJEM?
Obvezna oprema: sproščena domišljija, pisalo in zvezek s trdo podlago (oziroma elektronski ekvivalent). Sem in tja bomo besede kdaj preizkusili tudi v prostoru (brali, komentirali, se z njimi igrali), zato so dobrodošli igralski talent (tudi če še neodkrit!), analitična ušesa in konstruktivni besednjak.
KDAJ IN KJE?
Delavnica bo potekala v aprilu in maju, ob torkih popoldan, od 15:45 do 17:45, v prostorih Vodnikove domačije. Na delavnici se bomo srečali: 5. april, 12. april, 19. april, 3. maj,10. maj,17. maj, 24. maj in 31. maj 2022.
Vsebina delavnice se iz tedna v teden nadgrajuje in v skupini si bomo morali med seboj zaupati, saj bomo drug drugemu predstavljali delo v zelo občutljivi fazi nastajanja, zato je zaželeno, da se udeležite vseh srečanj.
KAKO SE PRIJAVIM?
Prijavite se po mailu na naslov: [email protected].
V prijavi, ki jo naslovite PRIJAVA NA TEČAJ DRAMSKEGA PISANJA navedite:
1. ime
2. telefonsko številko
3. na kratko (opis): dosedanje izkušnje s pisanjem (za oder, papir ali drug medij) ali delom v gledališču; če nimate nobenih izkušenj na nobenem od dveh področij, ste prav tako dobrodošli
4. neobvezno: nekaj stavkov o ideji za dramsko besedilo, ki bi ga želeli razvijati (če ideje še nimate, jo boste našli na delavnici!)
Število mest je omejeno.
Prijave zbiramo do četrtka, 31. 3. 2022 na naslovu: [email protected].
KOLIKO STANE?
Vsako srečanje stane 12€, osem srečanj torej 96€, plačljivo izključno vnaprej. V primeru dovolj velikega števila prijav, bomo lahko do dvema udeležencema_kama omogočili štipendijo za brezplačno udeležbo. Če si šolnine ne morete privoščiti, tečaja pa bi se želeli udeležiti, nam pišite. Pri presojanju in dodeljevanju štipendij bomo diskretni in solidarni.
Če imate še kakršna koli vprašanja, nam pišite na zgornji elektronski naslov.
O MENTORICI
Kim Komljanec je dramatičarka, dramaturginja in lektorica, gledališka režiserka, in pedagoginja. Občasno tudi igralka. Po diplomi iz francoskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je magistrirala iz pisanja besedil in dramaturgije na Univerzi v Exetru v Združenem kraljestvu. Izobraževanje je kasneje nadaljevala v Londonu pri Book, Music and Lyrics, ki ga v sodelovanju z Mercury Music vodi David James. Tam se je izšolala v pisanju libreta za muzikal. Urila se je tudi v prestižnem londonskem gledališču Royal Court, kjer je sodelovala na mednarodni rezidenci za dramske pisce.
Številna dramska besedila Kim Komljanec so bila uprizorjena v slovenskih repertoarnih, neodvisnih in ljubiteljskih gledališčih, druga so doživela uprizoritve v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Njene radijske igre so posneli in predvajali na Radiu Slovenija in Radiu Trst (RAI), njeno pisanje pa obsega tudi scenarije za televizijske nadaljevanke in nekaj malega za film.
Kim piše dramska besedila v slovenskem in angleškem jeziku, saj je po magistrskem študiju še več let živela v Združenem kraljestvu. Tam je med drugim vodila podružnico šole Theatretrain, ene največjih britanskih gledaliških šol za otroke. Kasneje je v Cambridgeu delala kot umetniška vodja foruma dramatikov WRiTEON.
Je članica več mednarodnih mrež dramatikov in gledaliških ustvarjalcev, npr. Eurodram in The Fence, s katerimi sodeluje kot avtorica besedil, dramaturginja, režiserka in pedagoginja.
Kim ustvarja z gledališči in gledališčniki najrazličnejših oblik, barv in velikosti v Sloveniji in po svetu, v zadnjem letu tudi po spletu. Vodi delavnice in tečaje dramskega pisanja in igre, poučuje in sodeluje z učitelji in mentorji gledaliških skupin, obenem pa se sama še vedno izobražuje in izkoristi vsako priložnost, da razširi svoje znanje o gledališču in dramskem pisanju.
Več o Kim izveste na: kim.komljanec.org.
_______
G A L E R I J A V O D N I K O V E D O M A Č I J E
Razstava v Galeriji domačijeANKA KOČEVAR: OD BESED K PODOBAMNa ogled do 9. aprila, v Galeriji Vodnikove domačije
Vabimo na ogled avtorske razstave ilustratorke Anke Kočevar, ki zaobjema obdobje zadnjih dveh let avtoričinega ustvarjanja na področju domišljijske leposlovne ilustracije za otroke. Razstava v treh sklopih orisuje tri njene knjižne oziroma revijalne projekte. Prvi predstavlja ilustracije v tehniki tempere in kemičnega svinčnika, ustvarjene za slikanico Princesa kamnitih besed (Bina Štampe Žmavc, Miš založba, 2021), drugi svojevrstne kolaže mešanih tehnik, ki so nastali za knjigo Vsak kaj zna (Darja Divjak Jurca, Mladinska knjiga, 2021), tretji pa originale ilustracij iz serije Pravljice iz temnega gozda, ki vključuje pet ljudskih pravljic, štiri nemške (Schönwerthove) in eno baskovsko (priredila Slavica Remškar, revija Ciciban, Mladinska knjiga, 2019/20).
Razstavljene ilustracije, ustvarjene v različnih tehnikah, tvorijo konsistentno celoto z izrazito avtoričino črto, ki gradi tako realistične kot stilizirane podobe. Avtorica mojstrsko ustvarja ritmične kompozicije, ob pristni likovni govorici pa premišljeno uporablja prostorske ključe in ustvarja globino prepričljivih prizorov, ki jih preveva igrivo, humorno ali temačno dogajanje posameznih zgodb. Pripovedni lok gradi z razmerjem med enostranskimi in dvostranskimi ilustracijami, polnim in praznim prostorom ter dobro načrtovanimi kompozicijami. Vse to dopolnjuje uporaba manj nasičene barvne skale z živahnimi poudarki.
Ilustratorkini liki so prepoznavno poenoteni, njihova izrazna mimika in telesna govorica pa spodbujata vživljanje v knjižne junake in vstop v vizualno okolje kot prostor bralčevega raziskovanja.
Avtorica domiselno in senzibilno pristopa k izhodiščnemu besedilu, njene ilustracije izrazito odpirajo pripoved in skozi podobe razširjajo svet. Ob opazovanju ilustracij Anke Kočevar tako zremo v kos prostrane domišljijske krajine, ki presega izhodiščni besedni svet.
Razstavo dopolnjujejo interaktivne vsebine – zvočni posnetki, igrarije in drugi elementi, ki nagovarjajo mlado publiko. Ti na razstavo vstopajo ob drugem odprtju v okviru 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (26. 3. ob 11h).
O avtorici
Anka Kočevar (1982) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Središče njenega dolgoletnega ustvarjanja sta ilustracija in animirani film, deluje tudi na področju umetnostne vzgoje. Kot ilustratorka redno sodeluje s kakovostnimi slovenskimi založbami. Njena dela izhajajo v revijah Ciciban, Cicido ter Galeb. Ilustrira knjige za otroke, svoje ilustracije pa razstavlja samostojno in na selekcioniranih razstavah. Kot risarka in filmska animatorka pogosto sodeluje z različnimi režiserji in režiserkami pri ustvarjanju animiranih filmov. Leta 2019 je za svoja dela prejela posebno pohvalo žirije na 13. Slovenskem bienalu ilustracije.
IZPOSTAVLJAMO | 14. Festival Bobri na domačiji
Sobota, 2. 4. ob 11h I 5+ I 70 min Vsak kaj znapripovedovanje, družinsko vodstvo in delavnica z avtorico
Ob ilustracijah Anke Kočevar in pripovedi Katje Preša bomo spoznali zgodbo Vsak kaj zna
Darje Divjak Jurca, ki ga bo pospremilo družinsko vodstvo po razstavi z avtorico ter delavnica na kateri bodo otroci z ilustratorko ustvarjali vinjetne ilustracije živali v tehniki kolaža.
V sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Prijave na delavnico: [email protected]
Sreda, 6. 4. ob 10h I 5+ I 40 min Vsak kaj zna
Pripovedovanje in vodstvo po razstavi za zaključene skupine.
Prijave na: [email protected]
Odpiralni čas galerije
Torek – petek: 10.00–18.00
Sobota in nedelja: 10.00–14.00
Zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
Informacije Maša P. Žmitek, vodja galerije ([email protected])Produkcija Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Koprodukcija Slovensko mladinsko gledališče / Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri
Kuratorka in avtorica besedil Maša P. Žmitek
Razvoj didaktičnih elementov Anka Kočevar, Katja Preša in Tadeja Pungerčar
Zvočni posnetki Špela Frlic in Blaž Šef
Razstavo sofinancira MOL – Oddelek za kulturo
