Treba je obdelovati svoj vrt.
Voltaire, Kandid ali optimizem
Slovenci smo znani vrtičkarji, za kar se imamo najbrž zahvaliti naši avstro-ogrski tradiciji. Vrtičkarstvo se je v nemško govorečih deželah razvilo na začetku 19. stoletja z namenom, da bi se revnejši sloj mestnega prebivalstva lažje prehranil. Zemljo, namenjeno vrtičkom, je prebivalstvu ponudila včasih mestna skupnost, drugič kakšen bogat tovarnar ali veleposestnik oziroma plemič.
Če smo prebivalci podalpske deželice navdušeni nad vrtički, toplimi gredami, sadnim drevjem in brajdami, ki obdajajo naše hiške, pa so Angleži naše popolno nasprotje. Njihovi vrtovi so polni cvetja, grmovnic in bujnega rastja, podobni divjim čarobnim pokrajinam. In prav nič jih ne moti, da njihove čarobne pokrajine ne obrodijo ničesar razen lepote.
Zanimivo pa je, da je bil ob koncu devetnajstega stoletja prav britanski antropolog Francis Galton tisti, ki je populariziral pojem evgenike. Pristaši tega gibanja so si prizadevali ustvariti bolj zdravo človeško populacijo, tako rekoč super raso. Družba naj bi spodbujala razmnoževanje uspešnih, zdravih in lepih z različnimi finančnimi in drugimi ugodnostmi, po drugi strani pa preprečevala razplod med zaporniki, duševnimi bolniki in ostalim plevelom v družbi s kontracepcijo in prisilnimi sterilizacijami. Na ta način naj bi iz splošne populacije iztrebili dedne bolezni in druge okvare posameznikov, ki zavirajo splošni napredek človeštva.
Razvoju evgenike v 19. stoletju so botrovali industrializacija, napredek znanosti in nenadno večanje prebivalstva.
V 21. stoletju se število prebivalcev še kar povečuje. Slovenci pa smo odkrili nove mehanizme v skladu z načeli po drugi svetovni vojni skrajno obsojane evgenike. Eden izmed teh mehanizmov je kar slovenska nepremičninska politika. Da bi mlad par brez vsake pomoči, s svojo povprečno ali rahlo podpovprečno slovensko plačo prehranil sebe, privarčeval za polog pri nakupu nepremičnine in kasneje odplačeval kredite pa še skrbel za uspešen osebnostni razvoj svojega številnega potomstva, je bolj kot ne nemogoče. Mlad par na začetku svoje skupne poti nujno potrebuje za sabo uspešen klan ali rod, ki bo zagotovil vsaj poroštvo pri najemanju kredita za nepremičnino. Z nakupom nepremičnine se bo ime družine, klana ali roda ohranjalo še naprej, zato je Slovencem nakup nepremičnine ena izmed življenjskih prioritet. Po zaslugi urbanizacije v zadnjih letih so najdražja stanovanja v prestolnici in ostalih večjih mestih, najmanj zaželene pa stare domačije na podeželju, katerih obdelovalne površine počasi prerašča gozd.
Cene slovenskih nepremičnin prekašajo cene nepremičnin v deželah mnogih velikih in veličastnih evropskih narodov. Najdražje slovenske nepremičnine pa se seveda nahajajo v naši prestolnici, kjer je župan vehementno odstranil zelenjavne vrtičke, ki preveč spominjajo na našo podložniško imperialno preteklost. Vrtičkov ne rabimo več, saj je Slovenija polnopravna članica Evropske unije, naš premier pa v Bruslju sproščeno poseda in klepeta z nemško kanclerko.
Medtem ko Britanci kupujejo zapuščene slovenske domačije, so izginotje vrtičkov na vpadnicah v slovensko prestolnico zamenjale okrasne gredice na številnih krožiščih, ki so se pojavila v vseh slovenskih mestih, mestecih in vaseh. Krajinska arhitektura doživlja pravi razcvet, slovenska mesteca tekmujejo v urejenosti, ličnosti in lepoti. Približujemo se magičnim pokrajinam, ki ne obrodijo ničesar razen lepote.
