Znanje angleščine je že sedaj za delovanje v sodobnem svetu samoumevno, zato bi bilo treba spodbujati učenje drugega in tretjega tujega jezika, meni Mojca Hergouth Koletič, direktorica podjetja Mint International House Ljubljana in profesorica angleškega ter nemškega jezika.
»Zagotovo je v naši jezikovni šoli angleščina jezik številka ena, ampak če pogledamo plačniško strukturo, je pri angleščini veliko več plačnikov podjetij, ker zaposleni morajo dopolniti svoje znanje, da lahko bolje opravljajo svoj poklic, pri samoplačniškem delu pa je zanimanje za več drugih jezikov. Posamezniki angleščino dobro poznajo in se pridejo učit kak tuj jezik kot drugi ali tretji tuj jezik,« pravi Hergouth Koletičeva. Ugotovili so tudi, da se v primerjavi z drugimi jeziki angleščine učijo v povprečju bolj starejši. Starejši generaciji namreč angleščina ni tako blizu, za delo v sodobnem svetu pa jo vseeno potrebujejo, zato jih podjetja vpisujejo v tečaje.
Danes imajo otroci veliko več stika s tujimi jeziki, tako preko televizije, kot tudi preko računalnika. »Kako kakovostno otroci preživljajo čas pred računalnikom, ne bomo razpravljali, ena od pozitivnih lastnosti takšnega preživljanja prostega časa pa je ta, da se pri tem učijo tujega, predvsem angleškega jezika,« pravi naša sogovornica.
Tuj jezik tik pred šolo
Dandanes je tudi veliko govora o tem, kdaj začeti z učenjem tujih jezikov. Naša sogovornica je mnenja, da ni treba začeti že v 3. ali 4. letu, prvi stik z jezikom je primeren v 5. letu starosti, ravno pred vstopom v šolo. Optimalno učenje tujega jezika pri otrocih pa je takrat, ko le-ti znajo že pisati in brati, torej od 2. ali 3. razreda dalje. Škodi ne, če se bodo otroci prej začeli učiti tujega jezika, prav tako ne, če se bodo začeli učiti tuj jezik v 7. ali 8. letu. Najpomembnejši čas za učenje tujih jezikov je srednješolski čas in začetek študija. Do 20. leta starosti je optimalni čas za učenje, saj bolj samoumevno sprejemaš tuj jezik ter ga lažje ponotranjiš, pravi Hergouth Koletičeva iz lastnih izkušenj. Seveda se jezika da naučiti tudi kasneje, vendar ga je treba vztrajno negovati in uporabljati v praksi, da ga ne pozabimo. Kakšna pa je kakovost poučevanja tujih jezikov na šolah? »Radi govorimo, da se izboljšuje nivo znanja, žal pa ne na račun bolj kakovostnega dela v šolah.« Jezik predstavlja večini učencem travmo, saj je preveč slovnice, učitelji še vedno delajo preveč po starem načinu. Z otroki se da delati na bolj zanimiv način z različnimi pripomočki, ki popestrijo pouk, še meni Hergouth Koletičeva.
Svet nima meja
Sama je zelo kmalu spoznala, da svet z znanjem tujih jezikov nima meja. »Živimo v majhni deželici in lahko v svojem maternem jeziku komuniciramo z relativno malo ljudmi,« pravi. Ker je kot najmlajša v družini hotela biti povsod zraven, tudi na tečajih tujih jezikov, ki sta jih obiskovala starejša brat in sestra, se je že kmalu srečala s tujimi jeziki. Že pri 15-ih letih je odpotovala v Grčijo k prijateljici, s katero si je dopisovala, in tako svoje znanje tujega jezika pretvorila v prakso. Za njeno znanje tujih jezikov pa imajo velike zasluge tudi njeni dobri učitelji. Ko se je odločila za študij nemškega in angleškega jezika, ni vedela, kaj točno jo čaka. Predstavljala si je, da se bo med študijem zelo dobro naučila teh dveh jezikov. Kmalu je ugotovila, da je to študij o jeziku, govorjenega jezika, ki jo je zanimal, pa je bilo relativno malo. Še pred zagovorom diplome je na vprašanje profesorice, kaj bo počela, rekla, da poučevala zagotovo ne. Ampak ker se marsikdaj v življenju zarečenega kruha največ poje, je tudi v njenem življenju naneslo, da je začela s poučevanjem, predvsem odraslih. Začela je na centru za tuje jezike, kamor so jo povabili kot obetavno diplomiranko. Ker je ugotovila, da ji poučevanje prinaša obilo zadovoljstva, je v tem delu ostala še danes ter pred leti ustanovila tudi lastno jezikovno šolo.
Tudi učitelji se izobražujejo
Njena jezikovna šola je članica mednarodne organizacije International House World Organization (IHWO), kar pomeni, da mora svoje standarde poslovanja, poučevanja in usposobljenosti predavateljev prilagodili mednarodnim merilom. Predavatelji morajo opraviti dodatno izobraževanje za poučevanje odraslih in se nenehno izpopolnjevati, tudi v tujini. Kot člani te organizacije so lažje prišli do licenc univerze Cambridge za izpopolnjevanje učiteljev. Njihovi učitelji so tako del enomesečnega programa na Cambridgu, ki traja od jutra do večera in kjer je vključeno vsakodevno poučevanje v razredu. Vedno prisotna tutorja pa spremljata delo učiteljev in jim svetujeta. Učijo se točno to, kar potrebujejo v razredu. Mnogi so mnenja, da so to najboljša izobraževanja za tuje jezike. Z njimi ne delajo v rokavičkah, tudi kakšne solze se kdaj pretočijo. Je pa zato delo v razredu po takšnem izobraževanju za učitelje veliko lažje, za učence pa veliko boljše, kar v praksi pomeni, da učitelj porabi manj napora in časa za pripravo bolj učinkovite učne ure. Da pri nas nekdo postane mentor, potrebuje toliko in toliko točk, kar pomeni nekaj seminarjev in objav. Ali se je pri tem dejansko izboljšalo njegovo znanje in poučevanje ali ne, se ne preverja, pomembne so točke. Da postaneš Cambridgev trener, moraš biti nadpovprečno dober učitelj (njena jezikovna šola si namreč ne more privoščiti, da predlaga nekoga, ki ga bo Cambridge zavrnil, saj gre pri tem tudi za ugled šole) ter se dolgo šolati. Na preverjanju pa lahko na koncu tudi padeš, kar se pri naših seminarjih skoraj ne more zgoditi.
Za konec pa samo še nasvet uspešne profesorice in direktorice. Slovence nas je namreč po njenem mnenju preveč strah govoriti v tujem jeziku, saj se bojimo, da bomo povedali kaj narobe. Mojca Koletič Hergouth nam svetuje, naj pokažemo svoje znanje in naj nas ne bo strah, če se bomo kdaj pa kdaj malo zmotili. Komunikacija med ljudmi zato še vedno lahko poteka.
