Rim je eno od najslavnejših in najbolj obiskanih svetovnih mest. V svoji 2500 let dolgi zgodovini je doživel mnogo vzponov in padcev. Bil je center rimske republike, prestolnica rimskega imperija, ki se je raztezal čez tri celine, center krščanstva in sedež papežev ter od 19. stoletja naprej tudi prestolnica združene Italije. Od vseh kulturnih in arhitekturnih presežkov, ki krasijo večno mesto, pa ima kot simbol mesta poseben položaj ena sama stavba – rimski amfiteater iz 1. stoletja n. št. – veličastni Kolosej.
Kolosej, v antiki znan kot Flavijski amfiteater, so začeli graditi v letih 70–72 n. št. med vladavino cesarja Vespazijana, dokončali pa so ga leta 80 n. št., ko je bil na oblasti njegov sin Tit. Pod tretjim (in zadnjim) cesarjem iz flavijske dinastije, Titovim bratom Domicijanom, ki je vladal med leti 81 in 96, so opravili še nekatere modifikacije: povečali so kapaciteto in skopali podzemne tunele.
Kolosej je lahko sprejel 50.000 gledalcev in je bil s tem največji amfiteater antičnega sveta. V njem so uprizarjali gladiatorske boje in druge javne spektakle – pomorske bitke, usmrtitve in živalske borbe. Po modernih izračunih naj bi v Koloseju umrlo pol milijona ljudi in milijon živali. Čeprav se je kasneje Kolosej omenjalo kot prizorišče pobojev zgodnjih kristjanov, za to ni nikakršnih zgodovinskih dokazov.
Leta 217 n. št. je Kolosej poškodoval požar, ki je uničil vse lesene dele. Popravili so ga šele okoli leta 240, nadaljnja popravila pa so opravili še v letih 250 in 320. Za prireditve so ga uporabljali vse do 6. stoletja, zadnji gladiatorski boji pa se omenjajo leta 435. V zgodnjem srednjem veku je bila v njem zgrajena manjša cerkev, prostore pod arkadami so spremenili v stanovanja in trgovine, arena pa je bila uporabljena kot pokopališče. Med velikim potresom leta 1349 se je porušil južni del zunanjega zidu, kar je dalo stavbi današnji videz. Večino tega kamenja so uporabili za gradnjo drugih stavb v Rimu.
Leta 1749 je papež Benedikt XIV. posvetil Kolosej kot prizorišče krščanskega mučeništva. Kasnejši papeži so se lotili raznih projektov, s katerimi so amfiteater okrepili, ga očistili vegetacije in verjetno rešili pred uničenjem. Tunele pod areno so izkopali in očistili šele v tridesetih letih 20. stoletja, v časi Mussolinijeve diktature. Danes je Kolosej ena od največjih turističnih atrakcij Rima in sprejme več milijonov obiskovalcev letno. Zaradi posledic onesnaženja in splošnega propadanja je bil v letih 1983–2000 temeljito restavriran, tako da bo tudi v bodoče predstavljal sijoč simbol rimskega imperija in antične arhitekture.
