četrtek, 20. oktober, ob 18. uri, Predavalnica (pritličje), vstop prost
Zavetišče za zavržene rastline je projekt, ki sta ga kot interaktivni umetniški eksperiment z ekološkimi, socialnimi, ekonomskimi in duhovnimi konotacijami zasnovali mladi umetnici Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. Zavetišče je zadnji mesec vzpostavilo začasno zatočišče v MGLC, kjer so zavržene lončnice ljudje lahko obiskovali, prinesli kako rastlino v oskrbo ali katero posvojili. V zavetišče so pridno zahajali tudi otroci, šolarji in starejši.
Ob zaključku projekta v MGLC sta se avtorici odločili, da pripravita dobrodelno dražbo risb in grafik z motivi rastlin − varovank v zavetišču. Celoten izkupiček gre za financiranje razvoja in delovanja zavetišča, hkrati pa se na ta način širi ideja umetniškega dogodka ter humanistični duh projekta.
Prijazno vabljeni k udeležbi in sodelovanju na dražbi!
————————————————————————————————————————
Zavetišče za zavržene rastline je projekt, zasnovan kot interaktivni umetniški eksperiment z ekološkimi, socialnimi, ekonomskimi in duhovnimi konotacijami. Deluje predvsem prek socialnih omrežij, kot sta facebook in twitter in drugih javnim platform, ki omogočajo sodelovanje različnim posameznikom. Tako projekt ostane avtorsko delo, a hkrati zaživi svoje lastno življenje, neodvisno od avtoric. Umetnici Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta Zavetišče za zavržene rastline vzpostavili pred približno letom dni. V projektu se zavzemata za pomoč zavrženim rastlinam v urbanih prostorih. Skrb zavetišča je osredotočena na lončnice, ki jih različne trgovine cvetličarne in veliki trgovski centri zavržejo, ko začnejo odmirati in postanejo nezanimive za kupce. Prav tako je njuno delo tudi reševanje zavrženih rastlin, ki jih ljudje pustijo ob smetnjakih, na ulicah oziroma kjer koli v urbanih prostorih mesta. Zavetišče v oskrbo sprejema tudi rastline, za katere iz katerega koli razloga ne morejo več skrbeti njihovi lastniki. Vse rastline avtorici projekta dokumentirata in jih hranita na domu. Ko so njune kapacitete polne, vzpostavita sodelovanje z različnimi javnimi prostori (lokali, trgovine, podjetja, institucije). Na vseh točkah lahko zainteresirani posamezne rastline tud posvojijo.
Instalacija in dogodek, ki se kot vmesna faza predstavitve projekta odvije v galeriji, je predstavitev procesa nastanka in delovanja zavetišča. Galerijski prostor prevzame vlogo začasnega zavetišča za zavržene rastline. Interaktivna razstava, poleg instalacije pred meseci rešenih rastlin obsega predstavitev dokumentacije in poteka projekta ter razstavo njunih grafik. Umetnici bosta občasno prisotni v galeriji, kjer skrbita za svoje varovance. Obiskovalci se lahko srečajo z njima in posvojijo katero od lončnic.
MISIJA
Namen projekta Zavetišče za zavržene rastline je v interaktivnem sodelovanju različnih posameznikov in skupin širiti zavedanje o medsebojnem sodelovanju in vplivih, ki jih imamo drug na drugega ter na okolje, v katerem živimo.
Ustanoviteljici in drugi člani zavetišča delujejo prostovoljno. Pozornost urbanega posameznika želijo usmeriti na odnos do rastlin in s tem posredno na odnos do vseh živih bitij. Zavetišče se zavzema za pomoč zavrženim rastlinam v urbanih prostorih. Rastlino razume kot živo bitje, kot subjekt, ki ima specifične potrebe, ki morajo biti izpolnjene za njeno zadovoljno in srečno življenje. Namen Zavetišča za zavržene rastline ni omejiti prodaje rastlin v cvetličarnah, vrtnarijah ali velikih trgovskih centrih, ampak delovati v trenutnem sodobnem sistemu ter z akcijo prijaznosti in drugačnim pogledom na rastline kot na živa bitja razmišljati o okolju, v katerem sobivamo.
Ustanoviteljici in člani zavetišča skrbijo za rastline na zasebnih lokacijah, vzpostavili pa so tudi dve javni podružnici, eno v lokalu Pritličje v središču Ljubljane, drugo, ki deluje le poleti, na obrobju mesta v Zavodu Eneja na Vrhovcih, in trenutno še tretjo, Začasno zatočišče za zavržene rastline, ki je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Na vseh lokacijah je možno posvojiti lončnico, a le ob podpisu posvojitvene pogodbe, obiskovalci pa lahko tudi prinesejo najdene rastline ali tiste, za katere iz kakršnih koli razlogov ne želijo ali ne morejo več skrbeti, in jih predajo v oskrbo Zavetišča za zavržene rastline.
Začasno zatočišče v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je živo umetniško delo, ki se spreminja s posegi umetnic in sodelovanjem obiskovalcev, z rastjo ali odmiranjem ter prihajanjem in odhajanjem rastlin. Javni galerijski prostor postane prostor druženja in interakcije med ljudmi in rastlinami, varno zavetišče, kamor se je moč umakniti pred zunanjim svetom, rastlinjak, prostor za še eno okoljsko naravnano iniciativo, igrišče, kapelica, dnevna soba … ali zgolj ostane galerijski prostor.
DELOVANJE
Ustanoviteljici zavetišča vnašata elemente umetnosti v delovanje in celotno podobo projekta Zavetišče za zavržene rastline. Vsako varovanko, ki jo sprejmeta, dokumentirata v različnih medijih, kot so fotografija, grafika in risba. Grafike in risbe natisneta na posvojitvene pogodbe, ki vsebujejo fotografijo vsake rastline in so neke vrste dokument, rastlinina osebna izkaznica oziroma certifikat o njeni pris(o)tnosti.
VZDRŽEVANJE
Projekt poganjajo prostovoljci in se financira zgolj iz lastnih sredstev. Zato sta se avtorici odločili, da iz originalnih risb in grafik z motivi varovank zavetišča ustvarita serijo prodajnih izdelkov, ki zajemajo duha in idejo umetniškega projekta. Izdelki so na razstavi na prodaj za podpornike zavetišča, ljubitelje umetnosti in rastlin ter širšo javnost. Celoten izkupiček od prodaje umetniških del in izdelkov Zavetišča za zavržene rastline gre za financiranje razvoja in delovanja projekta.
