Zala Djuric: Samorog Samo, Primus, 2020

0
62

Drage bralke, dragi bralci, katera knjiga vas je navdušila v zadnjih dneh? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com

Obe s hčerko veliko bereva. Posebej bi priporočali bralkam in bralcem revije Ventilator besed knjižno novost: Samorog Samo, ki je izšla pri Založbi Primus. Le-ta  vselej poskrbi za zanimivo knjižno bero.

Avtorica je Zala Djuric, ki je širši javnosti poznana kot pevka in igralka. Tokrat pa nas je presenetila s svojo drugo knjigo. Njeno prvo izdano delo je pesniški prvenec: Zbrka poezije. V obeh delih bralec začuti avtoričino igrivost in silno življenjsko energijo.

Obe deli priporočam v branje.

Kdo je glavni knjižni junak? Po čem je prepoznan samorog Samo? Se res razlikuje od drugič junakov v zgodbi? Zakaj ne more najti pravega mesta v družbi? Ga naposled vendarle najde?

Knjiga s svojo duhovitostjo že v uvodu bralke in bralce pritegne k branju.

Nekje za devetimi gorami, devetimi semaforji in devetimi polnjenimi paprikami je na vasi s samo enim prebivalcem živel samo samorog, Samo Rog. Ker je bil samorog Samo sam, se ni rad potepal naokrog.

Nekega dne se je počutil tako osamljenega, da si je spletel kitke. Ker ni pomagalo, je prebral sedemindvajset knjig, slovar, cel imenik in šel v bar, ba bi prebral še cenik.

Malo je še posedel, ker je hotel naročiti sok, nato pa se je spomnil, da tam ni nobenega natakarja daleč naokrog. Vedel je, da bo moral nekaj narediti, da mu sedenje in dolgočasje ne bosta poglodala riti.

Želel si je najti sebi primerno družbo in z njo zaživeti. Družbo, ki ima štiri noge, grivo in krila, a ne zna leteti.

Tako se je samorog Samo, ki je imel samo en rog, roza kožuh, bleščečo se grivo in mavrični rep, tiste dne odpravil na potep.

Več pa si drage bralke, dragi bralci, preberete v knjigi, saj je to res prijetno bralno potovanje in razmišljanje.

Kaj vse se je dogajalo samorogu Samu? Kamorkoli je prišel, nikjer ni ostal. Povsod so ga kregali, da ni primeren za njihovo družbo. Na primer, ko je obiskal kokošjo družbo, ki ga je z velikim veseljem sprejela; a, kaj, ko je bilo zjutraj že vse narobe. Zjutraj se je samorog Sam zbudil naspan, a v kokošnjaku ni bilo več nikogar. Šel je ven in opazil, da je zadnji vstal. Petelin Ažbe mu je pojasnil, da v njihovem kraju nima kaj iskati, če bo tako dolgo spal.

Tudi, ko je odpotoval v naslednjo vas, so ga konji sprejeli, nato pa spet odslovili, saj ni spadal v njihovo družbo. Prav tako je bilo pri kravah. In tako naprej in tako naprej.

Kako se zgodba zaključi?

Samorog Sam sklene, da sebe niti slučajno ne bo več spreminjal zato, da bo ustrezal družbi. Naj ga sprejmejo takšnega, kot je.

Zelo pomembno sporočilo, zlasti za današnji čas.