Žarko Petan: Pravljica o telefonu

0
386

Telefon je imenitna reč, zlasti če si sam doma. Dopoldan, ko sta mama in oče v službi, sedim in čakam, da se bo oglasil. In skoraj vedno zazvoni. Počakam hip ali dva, nato dvignem slušalko in rečem: "Halo…"

V slušalki najprej zaškrtne, potem slišim globok glas, ki reče: "OLAH."

"Halo, kaj praviš?"

"OLAH."

"Ne razumem… Halo!"

"Olah pomeni po naše halo. Turki pa pravijo Alah."

"A, tako, se pravi, da nisi Turek. Od kod pa kličeš?"

"Z Marsa."

Prav nič nisem začuden. Če je po telefonu mogoče govoriti z Londonom, zakaj bi ne bilo mogoče dobiti zvezo z Marsom. London je tako daleč, da ga ne moreš videti.Mars pa je tista majhna trepetajoča zvezda na desno, nedaleč od severnice.

(Žarko Petan: Pravljice za očeta, ilustrirala: Marjanca Jemec Božič, Mladinska knjiga, 1986)

Drage bralke, dragi bralci, poznate Petanovo pravljico? Bi si izmislili svojo? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com. Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com.

Veliko ustvarjalnosti in izvirnih idej!

""