Pestre počitnice so tudi na krpljah, na tekaških dilcah, na pohodu, na ogledih znamenitosti, na kosilu v kočah, na obiskih koncertov na prostem in v norenju po diskotekah ali na terasah lokalov
Slovenci smo še vedno navdušeni smučarji, čeprav so se razmere v družbi toliko spremenile, da si vsi tega ne morejo privoščili. Tudi narava se včasih čudno obnaša in nam ne nasuje snega takrat, ko si ga najbolj želimo. Miklavži, Božički in Dedki Mrazi so svoje tradicionalne sani decembra morali pustiti doma. A razvoj tehnologije nam je omogočil snežne topove in domala ga ni smučišča brez njih. Zato so bile smučarske proge decembra lepo pobeljene tako pri nas kot pri sosedih. Ti že vrsto let ponujajo otvoritvene štiridnevne pakete po ugodnih cenah, kar privlači naše smučarje v Dolomite in avstrijske Alpe. Zdaj so na vrsti zimske šolske počitnice, za katere se tudi najdejo cenejše ponudbe, zlasti za otroke. Za malčke do šest let je smučanje ponekod zastonj.
MOKRINE: na eni strani družinsko smučanje, na drugi Heavy metal gorski festival
Naša smučišča se vsekakor trudijo, da bi bilo smučanje čim bolj prijetno in varno, saj marsikje poskrbijo za varnostnike, ki lahko preženejo divjake s snežnih poljan. Ne manjka se jim dnevnih smučarjev, medtem ko imamo Slovenci druge želje za počitnice. Narava nam pač ni podarila takih gora, kot jih imajo Avstrijci in Italijani. Vzemimo nam najbližje veliko smučišče v Mokrinah s površino 300 hektarjev , kamor Slovenci množično hodimo. Vsako leto pred sezono prihajajo avstrijski predstavniki turizma na tiskovno konferenco v Ljubljano s polnimi mapami informacij in prospektov, večino napisanih v slovenščini . Mihaela Haberl Houška – Avstrijka, poročena s Slovencem – jo pripravi vsako leto v drugi gostilni in novinarjev se ne manjka. Zadnja leta so porabili milijone evrov za izboljšave: razširili so smučišče za 20 hektarjev prog, okrepili so sistem zasneževanja in zgradili novo šest sedežnico na Rudnigsattelbahn – ime pove, da je pod tem sedlom visoko v gorah nekoč bil rudnik in da se je tu govorilo predvsem slovensko –Sedežnica ima zaščitne pokrove pred snegom in vetrom ter ogrevane sedeže. Na tiskovki so povedali, da so poskrbeli za večjo varnost obiskovalcev. Na žalost pa se je prav pred kratkim smrtno ponesrečil komaj 25 letni slovenski mladenič, ki je zgrmel v prepad. Vprašanje je, ali se je držal urejene proge ali pa je skrenil z nje na nezavarovan teren. Želje po adrenalinu v cevcu čez drn in strm je »in« kar je marsikje celo prepovedano. Reševanje ponesrečenca pa je zelo drago, če ni zavarovan.
V bližini Mokrin – Nassfelda- sta dve manjši smučišči Kotschach-Mauthen in Belo jezero, ki ju priporočajo družinam z majhnimi otroci: do šestega leta ne potrebujejo vozovnic, od desetega do petnajstega leta pa jih stane šest evrov. Ko smo že pri cenah, naj dodam, da dnevne vozovnice za odrasle pri obeh sosedih stanejo okrog 50 evrov, pri nas pa okrog 30 evrov. Tedenske v Avstriji in drugje v tujini zavisijo od sezone, pred in posezonske so znatno cenejše. Poleg tega smučišča nudijo še dodatne cenejše pakete za otroke, za družine, za senjorje in celo za ženske v spomladanskem damskem tednu.
Šampanjec na snegu, iskanje zaklada, sankanje s huskyji
Sleherni smučarski center si izmisli nekaj posebnega, kar drugi nimajo in so pri tem kar uspešni. Ponekod prirejajo iskanje zaklada za odrasle, otroci pa iščejo v snegu zakopanega medvedka. V Mokrinah so si domislili kolesarjenje v snegu s posebnimi kolesi. Blagovna znamka je lahko tudi butler v uniformi, ki ti ob izstopu z žičnice povabi na kozarček penine, ti priskrbi robček, če ga rabiš, tudi sončno kremo za rdeč obraz, otrokom pa pripada kaka sladkarija. To se dogaja na Turracher Hoehe v pogorju Nockberge, kjer te zlahka opijejo, hočeš- nočeš in zategadelj so ležalniki ob butlerjih kar redno zasedeni oziroma poležani. A butlerji poznajo vsak kotiček v tem višavju in goste popeljejo tudi na kulinarično turo po gorskih kočah, na pohod s krpljami in celo na smučarski izlet ob polni luni, kar je verjetno najbolj primerno za tiste, ki jih nosi luna! Posebnost so delavnice winter Husky, v katerih ti strokovnjaki povedo veliko o teh pasmah, nakar jih vprežejo v sani, da te psi popeljejo po zasneženi poljani. Ovce pa ne vprežejo v sani, ampak jih poženejo v dir, da se živali pomerijo v hitrosti. Za gledalce je hecno, ne vem pa kako se počutijo ovce; a na koncu jih pastirji potolažijo s korenjem.
Ne skačite s smučmi čez senike, če niste nori
A v modi so itak vse sorte tekmovanja predrznih smučarjev, a tudi običajnih rekreativcev. Avstrijci so pravi mojstri za prirejanje takšnih predstav. V Mokrinah se hvalijo s tekmovanjem znanih in manj znanih smučarjev, ki lovijo čas Assingereja, nekoč vrhunskega smučarja na tej progi. Zmagovalca čaka nagrada. Največjo nagrado, avto pa si prisluži udeleženec tekmovanj za BMW drive cup (pokal). A najbolj nor je tako imenovan Red bull Hut ralley v St. Antonu, enem najbolj mondenem smučišču pod prelazom Arlberg. Tekmovalcem pravijo predrzni vragi, saj drvijo po strminah in skačejo čez tamkajšnje senike ali celo skozi te tradicionalne lesene hiške za seno. Nepojmljivo! O nesrečah ni poročil. Zanimivo je, da je to do nedavnega počel brat znanega alpskega šampiona Maria Matta. Doma sta prav v St.Antonu. No vražji bratec se zdaj rajši meri v tekmah za svetovni pokal alpskega smučanja in upa, da bo tako uspešen kot starejši brat.
Kdo je kriv, da ni bilo smuke na Voglu v sončnem decembru
Na koncu bi omenila še Heiligenblut, znan ne le po smučiščih, ampak tudi kot romarski kraj zaradi relikvije v starodavni cerkvi. A meni je zanimiv zaradi podobnosti z našim visokogorskim smučiščem Vogel, ker se oba razprostirata po strogo varovanem nacionalnem parku: naš v Triglavskem, Heiligenblut v Visokih Turah pod Velikem Klekom – Grossgloknerjem. A razlika je v odnosu politike do turistično pomembnega kraja. Ni dobro, če se agencija za okolje drži pravil kot pijan plota: s tem zavira razvoj kraja. Gre za delovanje žičnic na Voglu, ki so ob lepem sončnem minulem decembru obstale, ker ni bilo snega, ne smučarjev in ne zaslužka. Zakaj, ker agencija za okolje ne dovoljuje, da bi zgradili vodni zbiralnik za zasneževanje, ki ne bi prav nič škodoval obrobju Triglavskega parka. To je velika škoda za Bohinj, nad katerim se kar naprej zgrinjajo črni oblaki. Ko so v Heiligenblutu pred nekaj leti nujno potrebovali povezavo med žičnicami in dodatni zbiralnik za zasneževanje v samem nacionalnem parku, so se okoljevarstveniki in upravljalci smučišča sestali in se dogovorili z zdravim kmečkim razumom in kompromisom, ki je podražil podvig graditeljem. To, da se večina bohinjskih hotelov v zasebni lasti spreminja v ruševine, pa, kot kaže agencije za okolje ne moti!!!
Podpisi k slikam:
1.in 1.a Smučanje po celem snegu je poseben užitek za izkušene, a se lahko slabo konča. Ponekod, na primer v Švici je to prepovedano, na kar opozarja poseben »prometni« znak s podobo srne ali divjega petelina.
2. Panorama ti pokaže, kako obsežna so lahko smučišča. Lastniki jih nenehoma posodabljajo, širijo in v Turracher višavju so v dveh letih za to porabili kar 33 milijonov evrov, kakor so povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani. Ta kraj krasi še jezero in je Slovencem všeč.
3. Mnogim je v zgoraj omenjenem kraju posebej všeč, da so si omislili uniformirane butlerje – natakarje – ki ob izstopu z žičnice ponujajo penino.
4. Užitek je, da se s kozarcem v roki odpočiješ v udobnem sedežu na vrhu smučišča.
5. S krpljami in z vodičem spoznavaš neokrnjeno naravo v višjih legah, daleč od ponorelega sveta.
6. Za otroke imajo smučišča običajno poseben prostor za sankanje in za igre na snegu.
7. Mihaela Haberl Houška na eni od tiskovk v Ljubljani v družbi Ingeborg Schnabl, predstavnico smučišča Mokrine(Nassfelda).
8. Avtorica članka Albina v družbi Franza Klammerja, enega najboljših avstrijskih smučarskih legend, ki je še zdaj tako popularen, da mu obiskovalci koč vselej pošiljajo pozdrave s pijačo, ki jo ima najrajši. V Badkleinkircherju jo je delil z menoj, saj se poznava še iz časov, ko je tekmoval.
9. in 9.a: Huskyji v službi turizma v vpregi zares in med ljudmi za hec.
10. Idilično je voziti se s konji po zasneženih poteh, denimo Kratschberga.
11. Avstrijci se zelo trudijo za pestro in kvalitetno prehrano, čeprav še vedno lahko naročiš njihov golaž ali tradicionalno pečena rebrca. Ponekod najemajo celo vrhunske kuharje. Zanimivo je še to, da v drugi polovici marca organizirajo kmečke tržnice kar v smučarskih centrih. Tako še lokalni pridelovalci hrane kaj zaslužijo s klobasami, siri, zeljem, repo, ocvirki, suhim mesom.
