· Odprtje razstave bo v petek, 24. februarja 2017, ob 12. uri.
· Avtorji in avtorice: Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman, Zoran Pungerčar.
· Kustosa razstave sta Lara Plavčak in Božidar Zrinski.
· V Mednarodnem grafičnem likovnem centru nadaljujemo z novim formatom odprtja z dodano vsebino v opoldanskem času, z imenom ENKRAT OPOLDNE.
· ENKRAT OPOLDNE tokrat prinaša vodstvo kustosov Lare Plavčak in Božidarja Zrinskega v družbi sodelujočih umetnikov po razstavi.
· Ob 18. uri se bo odvil poseben dogodek 13+, s performansom Marka Batiste in Boštjana Čadeža.
· Ob razstavi bo aprila izšel tudi zbornik, ki bo osvetlil predvsem likovno identiteto zinov.
Zini!, Sodobna zinovska produkcija
24. 2.–28. 5. 2017
Z razstavo o zinih nadaljujemo niz razstav, v katerih se osredotočamo na različne fenomene tiskane produkcije. Tiskani zini so obstali kljub sodobnim informacijskim tehnologijam, v današnjem času pa se pojavljajo z novimi, avtorskimi vsebinami, saj avtorjem omogočajo večjo neodvisnost in hitrost v kreiranju ter ohranjajo občutek efemernosti in osebnega. Razstava je zasnovana kot aktualna predstavitev produkcije umetniških zinov, njene diferenciacije in mreženja med ustvarjalci.
Sodelujoči avtorji in avtorice se udejstvujejo na različnih področjih sodobne vizualne umetnosti, pri čemer je zin zanje eden od pomembnih pristopov, saj pri njem vztrajajo, ga razvijajo in nadgrajujejo. Predstavljajo se glede na različne kontekste, iz katerih izhajajo pri svojem delu, od skice, risbe, grafike, slike, fotografije, videa do inštalacije.Dosedanjo produkcijo predstavljajo z različnimi postopki in pri tem izpostavljajo različne vidike tega, zakaj in kako zine ustvarjajo in doživljajo, nekateri predstavljajo, kako so zini berejo in kdo jih bere/gleda, drugi poudarjajo osebno in intimno zgodbo, nekateri proces nastajanja zina, ki vpliva na izbiro materialov, vključenih v zamisel za končno izvedbo. Na ta način razstava ne ponuja le listanja in prebiranja zinov, temveč prek celostno zastavljenih postavitev posameznih ustvarjalcev, ustvarjalk in skupin raziskuje današnjo raznovrstnost, ozadja in možnosti zina.
Kustosa razstave: Lara Plavčak in Božidar Zrinski
Avtorji in avtorice na razstavi: Beli sladoled, freštreš, LEALUDVIK, Leon Zuodar, Marko K. Gavez, Matjaž Wenzel & Rene Maurin, Mina Fina, Nejc Korenič, Nevena Aleksovski, Nez Pez, Simon Kocjančič, Tadej Vaukman, Zoran Pungerčar.
————————————————————————————————————————–
Zin
Zin je okrajšava besede fanzin, ki prihaja iz izraza fan magazine. Oznaka fanzin je skovanka, nastala iz angleških besed fan (ljubitelj, oboževalec) in magazine (revija). Zini so knjižice, največkrat samozaložniške naredi sam publikacije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z nizkimi produkcijskimi stroški. Pojavljali so se kot bistven medij določenih subkultur prejšnjega stoletja, vse od ljubiteljev znanstvene fantastike do punka. Ob nastopu sodobnih informacijskih tehnologij so zini kot medij doživeli temeljito preobrazbo v svoji funkciji, izdelavi in videzu, ostajajo pa prisotni kot neprestano razvijajoča se oblika komunikacije. Danes so predvsem del subkulturnih scen in medij ustvarjalcev večinoma mlajših generacij, od politično angažiranega fanzina pa so prešli k veliko bolj individualiziranemu umetniškemu zinu.
Umetniški zin je izrazito avtorsko delo poljubne velikosti in oblike, ki ostaja v formatih knjige, svojo motiviranost najde v estetski zasnovi in komunikaciji skozi likovni izraz, avtor sam pa ga opredeljuje kot zin. Zin se povezuje z mnenjem, da gre za produkcijo, ki nastane ob odsotnosti drugih možnosti, a velikokrat je to umetnikova zavestna izbira zina kot žanra. Le-ta se nahaja nekje na meji med umetniškim delom, dnevniškim zapisom in socialnim fenomenom.
Avtorji do zina pristopajo kot do posebnega medija z določenimi prednostmi, ki jih drugje ne najdejo. V smislu objekta knjižne oblike je to upoštevanje, a tudi preseganje principa branja. Zini so namreč namenjeni branju naprej in nazaj kot tudi naključnemu obračanju strani. Zastavljeni so konceptualno, eksperimentalno, tematsko, arhivsko, dnevniško, pripovedno, izpovedno, asociativno itd. Privlačnost zina ostaja v njegovi taktilnosti, materialnosti, preprostosti in obvladljivosti. Tovrstna samozaložniška produkcija omogoča tudi večjo svobodo eksperimentiranja, hitrost v produkciji in samostojnost.
Avtorji z zini izražajo in gradijo svojo individualno in kolektivno identiteto, kar je ena od zgodovinskih značilnosti (fan)zinov. Zini spreobračajo reprezentacijo, tako posameznika kot skupine, v prezentacijo. Pri tem ravno nove tehnologije in načini komuniciranja omogočajo nove oblike spoznavanja, izgradnjo interesnih mrež, izmenjavo idej in sodelovanj. Zin in splet se v tem pogledu ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Z današnjim porastom zin sejmov in podobnih dogodkov postaja zinovska kultura tudi vidna. Bistveno je povezovanje, ki se kaže v druženju na festivalih, skupnih projektih, dopisovanju, izmenjavi in podarjanju zinov.
Kljub tehnološkim inovacijam in premiku od fotokopiranja k morda bolj profesionalnemu in zahtevnemu tisku, so zini še vedno ustvarjeni v duhu do-it-yourself ali do-it-with-others principov. Prevladujoče vrednote ostajajo ustvarjalnost, neodvisnost, cenovna dostopnost, neprofitnost, povezovanje in komunikacija. Ravno v tem se kaže ena od bistvenih lastnosti sodobnega zina, namreč da doseže občinstvo, pride v stik z bralcem/gledalcem in na ta način zaživi. Druga takšna lastnost zina je, da ga lahko napravi vsak.
—————————————————————————————————————————
Zbornik ob razstavi
Ob razstavi bo izšel zbornik, ki se osredotoča na vizualno identiteto fanzinovske in zinovske produkcije od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. O fanzinih se je vedno pisalo in raziskovalo kot o fenomenu določene subkulture, zelo redko pa se jih je osvetlilo z njihove likovne identitete pomena. In ravno odkrivanje in osmišljanje likovnega pomena je naloga, ki so si jo zadali pisci zbornika. Eseje so prispevali ustvarjalci, raziskovalci in poznavalci tovrstne produkcije, med drugim Petra Kolmančič, Marko Rusjan, Lara Plavčak, Barbara Beškovnik, Tea Hvala, Domen Repnik. Zbornik bo dvojezičen (slovenski in angleški jezik). Urednik je sokustos razstave Božidar Zrinski. Del zbornika je posvečen tudi razstavi Zini!, Sodobna zinovska produkcija. Izšel bo konec aprila.
