Mimo gozda teče potok. Ob bregu bleščeč pesek, v pesku dve jajci. Tanka lupina je začela pokati.
Iz suhega peska sta pokukali dve glavici. Izlegli sta se želvi. Dolgo sta čakali na ta trenutek – na lep sončen dan. Brž ko sta zlezli iz jajca, sta se pretegnili in pohiteli k vodi. Tedaj se je na drugi breg spustila kukavica. Trikrat je zakukala.
"Ku – ku-ku, čigavi pa sta?"
"Midve? " sta se začudili želvici. Najini starši so pesek.
"Kuku," se je zasmejala kukavica. Pesek, da je vajin oče in mati! Joj, kako sta smešni. Da vesta, pesek vama ni nič. Vajini starši so vaju zapustili. Pojdita in jih poiščita."
Želvici sta se spogledali, od žalosti so jima solze zalile oči, toda brž sta se odločili, da poiščeta očeta in mater.
Drage bralke, dragi bralci, kako se zgodba nadaljuje? Kako bi jo vi obnovili? Sestavili po svoje?
Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]. Veliko ustvarjalnosti.
